Na novo zapadli sneg je posebej razveseljil ljubitelje smučarskega teka v Suhadolah, vsej občini Komenda
pa tudi iz sosednjih občin. Ti so komaj čakali, da je France Zarnik s strojem potegnil proge. Ni jih bilo malo, ki so v soboto, 3. februarja, popoldne kukali skozi okna, poslušali, ali že brni teptalni stroj za tekaške proge, celo nekaj telefonov je zazvonilo, bilo klicev od drugod. "Nestrpneže", željne smučarskega teka, sem komaj umiril z obrazložitvijo, da France čaka, da bo padel ves sneg, kolikor ga je bilo napovedano, olji stroj, da bo dobro deloval, ga preizkuša, ali je vse "in Ordnung". Bilo je in France je končno lahko pritisnil na plin in potegnil prvo progo. Ne tako daleč kot sicer, vendar dovolj dolgo za prve neučance, ki so šli skoraj počivat s tekaškimi čevlji na nogah, da se bodo lahko čim prej pognali na progo.
Kilometer in pol za začetek
France si je dejal: "Kakšen kilometer in pol bo dovolj za prvo preizkušnjo, koliko je še kdo tekaško sposoben po lanski "suhi" zimi in letošnji prav tako. Progo je potegnil tam, kjer bi jo lahko skoraj z zavezanimi očmi: po prelepem suhadolskem razglednem travniškem svetu. In glej, komaj jo je začel dobro vleči, že so bili prvi "junaki" na njej. Preizkušavalci. Dodobra so se preznojili, a niso odnehali, dokler niso pretekli vsaj nekaj krogov. Marija Pavlič jih je kar pet. Vse pa je k počitku prisilila tema, bližajoča se noč. Nekatere tudi navijanje za naše smučarske skakalce, ki so preizkušali svoje moči in sposobnosti na tekmi v Willingenu, vendar ne kaj dosti uspešno.
Prekrasna nedelja je privabila mnogo ljubiteljev smučarskega teka
Nedelja, 4. februarja, pa je bila že prava za preizkušanje tekaških moči in smuči. France Zarnik je bil tako prijazen, da je že zjutraj še enkrat potegnil progo čez staro, potem pa se je začelo. Smučarski tekači so kar prihajali eden za drugim s smučmi za drsalno tehniko pa klasično, mamice so otročičke posadile na sanke, malo starejši pa so že morali na smuči. Miha Koncilija, nekdanji slovenski mladinski prvak v kolesarstvu in odlični trener odbojkarjev ekipe Rekreativcev, ki ji je bila v Komendi kos, je bila celo boljša od nje, pod vodstvom sedanjega komendskega župana Slavka Poglajna (bil je tudi odbojkarski sodnik) si je svojega ljubljenca kar oprtal v primerni nahrtnik in ajd na progo. Tudi nekaj dam se je okorajžilo. Tudi sam sem za hčerko Marijo, ki je pretekla kar deset kilometrov, pretekel pet krogov, pri tem pa se dodobra prepotil. Odkrito priznam, da me je spočetka kar malo dajalo, potem pa je šlo vedno bolje in hitreje. Le žena Marta je skozi okno zmajevala z glavo, pa tudi soseda Silva Štefančič: Glej ga, ... Ali ne bi bilo bolje, da bi mi pomagal pri pripravi kosila kot mnogi možje svojim ženam?
Peter Pibernik je še vedno izvrsten tekač
Korajžo mi je dajal tudi Peter Pibernik, drugi predsednik SD Suhadole (prvi je bil danes že legendarni smučarski skakalec in trener Klemen Pibernik), ki je z novim predsednikom Francijem Groznikom in nekaterimi člani SK Suhadole najprej poprijel za lopato, da so nasuli sneg tam, kjer ga je na progi že primanjkovalo, nato pa se urno spoprijel s progo. Šlo mu je kot po maslu, čeprav mi je priznal, da ne tako hitro kot včasih. Prosil sem ga, naj naredi nekaj fotografij, da bodo ljubitelji smučarskega teka v naši občini videli, da so suhadolske tekaške proge nared. On pa mi je enostavno potisnil fotoarapat v roke, češ: Fotografiraj, saj si tega vajen! Res sem naredil nekaj fotografij, ostale pa je še on. Tako, za prvo silo in "okus", kakšna je suhadolska tekaška proga.
Tekačice se niso hotele fotografirati
Videl sem, da sem prav naredil, kajti popoldne, ko sem šel s svojim "nikonom" na lov za novimi fotografijami, sem doživel neprijetno prho, saj so mi dame prepovedale, da bi objavil njihove fotografije (mogoče zato, da ne bi kdo ugotavljal, koliko so se od zadnje zime zredile ali kakšen tekaški kombinezon imajo), moški pa niso imeli nič proti. Očitno so prve gledale na svoj "image". drugi pa le, da so si dali duška na progi. Tako bodo tudi laže prenašali vse sladkosti in tegobe življenja "v dvoje" v smislu tega, kar je v Prvem pismu Korinčanom v 13. poglavju zapisal veliki misijonar. Prepričan sem, da bi, če bi prišel v Suhadole, tudi on stopil na smuči, potem pa zbral tekače in jim začel govoriti o Njem, za katerega je bil ob glavo. Verjetno pa bi bilo tako, kot je bilo v Atenah, bi mu rekli: Pavel, o tem te bomo pa poslušali kdaj drugič! Kdo, po vsej gotovosti prijazni in požrtovalni France Zarnik, bi mu gotovo odprl vrata in ga povabil na čaj, pa tudi brat Vinko ne bi želel zaostajati v gostoljubnosti.
Bi kdo odprl čajnico?
Objavljene fotografije so potrdilo, da je tekaška proga v Suhadolah nared. Zato toplo vabljeni vsi ljubitelji smučarskega teka v Suhadole! Ne bi bilo pa napak, če bi kdo s seboj pripeljal čaj, pa kruh in kakšno klobaso, tudi šnopček bi se, ko si prepoten, prilegel. Mogoče bo pa kdo odkril "tržno nišo" in začel pod Joževim toplarjem nuditi vse to in še kaj drugega? Glavno pa je to, da imamo spet sneg, skrbno pripravljeno tekaško progo za drsalni in klasični korak, parkirišče se bo tudi našlo.
pa tudi iz sosednjih občin. Ti so komaj čakali, da je France Zarnik s strojem potegnil proge. Ni jih bilo malo, ki so v soboto, 3. februarja, popoldne kukali skozi okna, poslušali, ali že brni teptalni stroj za tekaške proge, celo nekaj telefonov je zazvonilo, bilo klicev od drugod. "Nestrpneže", željne smučarskega teka, sem komaj umiril z obrazložitvijo, da France čaka, da bo padel ves sneg, kolikor ga je bilo napovedano, olji stroj, da bo dobro deloval, ga preizkuša, ali je vse "in Ordnung". Bilo je in France je končno lahko pritisnil na plin in potegnil prvo progo. Ne tako daleč kot sicer, vendar dovolj dolgo za prve neučance, ki so šli skoraj počivat s tekaškimi čevlji na nogah, da se bodo lahko čim prej pognali na progo.
Kilometer in pol za začetek
France si je dejal: "Kakšen kilometer in pol bo dovolj za prvo preizkušnjo, koliko je še kdo tekaško sposoben po lanski "suhi" zimi in letošnji prav tako. Progo je potegnil tam, kjer bi jo lahko skoraj z zavezanimi očmi: po prelepem suhadolskem razglednem travniškem svetu. In glej, komaj jo je začel dobro vleči, že so bili prvi "junaki" na njej. Preizkušavalci. Dodobra so se preznojili, a niso odnehali, dokler niso pretekli vsaj nekaj krogov. Marija Pavlič jih je kar pet. Vse pa je k počitku prisilila tema, bližajoča se noč. Nekatere tudi navijanje za naše smučarske skakalce, ki so preizkušali svoje moči in sposobnosti na tekmi v Willingenu, vendar ne kaj dosti uspešno.
Prekrasna nedelja je privabila mnogo ljubiteljev smučarskega teka
Nedelja, 4. februarja, pa je bila že prava za preizkušanje tekaških moči in smuči. France Zarnik je bil tako prijazen, da je že zjutraj še enkrat potegnil progo čez staro, potem pa se je začelo. Smučarski tekači so kar prihajali eden za drugim s smučmi za drsalno tehniko pa klasično, mamice so otročičke posadile na sanke, malo starejši pa so že morali na smuči. Miha Koncilija, nekdanji slovenski mladinski prvak v kolesarstvu in odlični trener odbojkarjev ekipe Rekreativcev, ki ji je bila v Komendi kos, je bila celo boljša od nje, pod vodstvom sedanjega komendskega župana Slavka Poglajna (bil je tudi odbojkarski sodnik) si je svojega ljubljenca kar oprtal v primerni nahrtnik in ajd na progo. Tudi nekaj dam se je okorajžilo. Tudi sam sem za hčerko Marijo, ki je pretekla kar deset kilometrov, pretekel pet krogov, pri tem pa se dodobra prepotil. Odkrito priznam, da me je spočetka kar malo dajalo, potem pa je šlo vedno bolje in hitreje. Le žena Marta je skozi okno zmajevala z glavo, pa tudi soseda Silva Štefančič: Glej ga, ... Ali ne bi bilo bolje, da bi mi pomagal pri pripravi kosila kot mnogi možje svojim ženam?
Peter Pibernik je še vedno izvrsten tekač
Korajžo mi je dajal tudi Peter Pibernik, drugi predsednik SD Suhadole (prvi je bil danes že legendarni smučarski skakalec in trener Klemen Pibernik), ki je z novim predsednikom Francijem Groznikom in nekaterimi člani SK Suhadole najprej poprijel za lopato, da so nasuli sneg tam, kjer ga je na progi že primanjkovalo, nato pa se urno spoprijel s progo. Šlo mu je kot po maslu, čeprav mi je priznal, da ne tako hitro kot včasih. Prosil sem ga, naj naredi nekaj fotografij, da bodo ljubitelji smučarskega teka v naši občini videli, da so suhadolske tekaške proge nared. On pa mi je enostavno potisnil fotoarapat v roke, češ: Fotografiraj, saj si tega vajen! Res sem naredil nekaj fotografij, ostale pa je še on. Tako, za prvo silo in "okus", kakšna je suhadolska tekaška proga.
Tekačice se niso hotele fotografirati
Videl sem, da sem prav naredil, kajti popoldne, ko sem šel s svojim "nikonom" na lov za novimi fotografijami, sem doživel neprijetno prho, saj so mi dame prepovedale, da bi objavil njihove fotografije (mogoče zato, da ne bi kdo ugotavljal, koliko so se od zadnje zime zredile ali kakšen tekaški kombinezon imajo), moški pa niso imeli nič proti. Očitno so prve gledale na svoj "image". drugi pa le, da so si dali duška na progi. Tako bodo tudi laže prenašali vse sladkosti in tegobe življenja "v dvoje" v smislu tega, kar je v Prvem pismu Korinčanom v 13. poglavju zapisal veliki misijonar. Prepričan sem, da bi, če bi prišel v Suhadole, tudi on stopil na smuči, potem pa zbral tekače in jim začel govoriti o Njem, za katerega je bil ob glavo. Verjetno pa bi bilo tako, kot je bilo v Atenah, bi mu rekli: Pavel, o tem te bomo pa poslušali kdaj drugič! Kdo, po vsej gotovosti prijazni in požrtovalni France Zarnik, bi mu gotovo odprl vrata in ga povabil na čaj, pa tudi brat Vinko ne bi želel zaostajati v gostoljubnosti.
Bi kdo odprl čajnico?
Objavljene fotografije so potrdilo, da je tekaška proga v Suhadolah nared. Zato toplo vabljeni vsi ljubitelji smučarskega teka v Suhadole! Ne bi bilo pa napak, če bi kdo s seboj pripeljal čaj, pa kruh in kakšno klobaso, tudi šnopček bi se, ko si prepoten, prilegel. Mogoče bo pa kdo odkril "tržno nišo" in začel pod Joževim toplarjem nuditi vse to in še kaj drugega? Glavno pa je to, da imamo spet sneg, skrbno pripravljeno tekaško progo za drsalni in klasični korak, parkirišče se bo tudi našlo.
Torej: Le pogumno v Suhadole, tekaški raj je odprt!
Popoldne je bilo že zelo živahno na progi, ob njej pa tudi.
Da so že mnogi zvedeli za to, sem videl popoldne, ko sem šel z Kimijem do Slevca. Vsi so me spraševali, kje imam smuči, sam pa sem jih, priznam, kar zavistno opazoval, a da bi se dvakrat podal na progo, bi bilo pa "za moje kosti" malo preveč. Je pa dobro, da sem šel na sprehod, saj sem spotoma opazil, da je bil med tekači tudi predsednik SK Suhadole Franci Groznik. Kaj hitro sem videl, da zelo dobro teče, tako da se tisti, ki ste v njegovi starostni skupini, dobro pripravite, ko bo občinsko prvenstvo v smučarskih tekih.
Pozdravil me je tudi visoki Matija Mihelčič in mi, ko sem mu povedal, da pišem za spletno stran naše občine, "zagrozil", da bo odpovedal časopis, pri katerem delam, če ga ne bom omenil v prispevku. Naj bo, sem si dejal, saj ni ne prvič in ne zadnjič, da mi kdo postavlja pogoje. Pa pravijo, kako je lahko biti časnikar. Nekaj na hitro "skup spraviš", potem si prost. Mogoče je bilo tako včasih, ko je bil enostrankarski sistem, so šli časnikarji na kavico pa še kaj zraven, na koncu dobili že pripravljeno poročilo, treba ga je bilo le oddati takega, da si imel lepo plačico in zagotovljeno dobro službo. Danes se še pohecati ne smeš? No, tole z Matijem je že v takšnem smislu, saj je drugače zelo v redu mož, ki tudi sicer rad hodi na sprehod do Mlinčkov, vedno malo poklepetava, ko se srečava.
Na progi sem opazil tudi Franceta Zarnika "Stankotovega", ki pa ni več v takšni formi, kot je bil včasih, ko smo trenirali na Pokljuki, sva tekmovala na Cerkljanskem maratonu in ga tudi uspešno pretekla.
Bilo je tudi več predstavnic "lepega spola", ki v teku niso dosti zaostajale, vsaj nekatere, za moškimi.
Ohranimo to lepoto zase in prihodnje rodove!
Sonce je bilo ravno še dovolj toplo, da je prijetno grelo, nad Hosto pa se je že začela počasi spuščati megla. Kmalu se bo do Pšate. Potem pride najlepše: ti tečeš v megli, Suhadole in gore pa se še bleščijo v soncu.
In si porečeš: Tudi mi imamo svojo Pokljuko! Svoje lepote namreč. Odgovorni občinski možje, pustite nam jih, da bomo lahko še naprej uživali v njih. Nikakor ne dovolile, da bi kakšen DARS šaril tukaj naokrog!
