Odgovorna urednica Milena Erbežnik Klanšek na tretji strani Tunškega glasa pove, da je tokratna številka tega glasila že petindvajseta (datirana je decembra 2019, glasilo izhaja enkrat letno, zastonj pa ga dobijo vsa gospodinjstva), in da bodo njegov srebrni jubilej praznovali letos. Prebivalcem Tunjic člani uredniškega odbora na čelu z glavno urednico in prostovoljci glasilo prinašajo v koših (lani ga niso zaradi dežja), kar potrjuje fotografija fotografa Matjaža Sedušaka, vsa gospodinjstva ga dobivajo zastonj. To jim omogočajo tudi številni sponzorji in donatorji.
Glasilo je velikega pomena tudi za sosednjo komendsko župnijo in občino, saj je marsikaj, kar je omenjeno v njem, predvsem ljudje, cerkve in cerkveni objekti, pa tudi prireditve in sodelujoči na njih, povezano s Komendčani, ki so vedno radi (to delajo še danes) romali k sv. Ani v Tunjice. Nekdaj peš, sedaj pa se večinoma pripeljejo z avtomobili. Tja še posebej rad prihaja maševat in pridigat komendski rojak ljubljanski stolni prošt Jožef Lap. Tudi podpisani je v mladih letih rad romal v Tunjice, najpogosteje iz Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem skupaj z bratrancem Maksom Ipavcem, sedanjim župnikom v Begunjah pri Cerknici in dekanom Dekanije Cerknica.
Zaradi tega in drugega, tudi zaradi številnih sorodnikov po svoji strani (Steletovih; je pranečak akademika dr. Franceta Steleta) in ženini (Marti Pavlič, rojeni Zarnik) je s posebno pozornostjo in hvaležnostjo do Tunjičanov, zlasti Steletovih (Birtovih) vzel v roke jubilejno številko Tunškega glasa. Zelo se je razveselil, da so Tunjičani 22. junija lani obudili spomin na dr. Franceta Steleta in njegovo delo z odprtjem Tunjiške literarne transverzale – Steletove poti, med drugim so pripovedovali pravljice in zgodbe, ki jih je zbral in zapisal prav omenjeni tunjiški velikan duha.
Velike vrednosti v glasilu je tudi prikaz v besedi in fotografiji starih tunjiških domačij, njihove zgodovine, lastnikov; žal marsikatera propada oz. je nič več, ohranil pa se je besedni in slikovni zapis. Kje so oz. so bile, so tudi druge domačije, pričuje Pregledna karta Tunjic, novi tunjiški zemljevid na dveh straneh glasila.
Tunški glas predstavlja vse glavne kulturne, družbene, cerkvene in druge dogodke skozi vse leto 2019 v Tunjicah. Poleg tega prinaša tudi mnoge zanimivosti in doživetja, kot so peš romanje Tunjičanov k Mariji Pomagaj na Brezje, festival kumaric, stoletnico Rozalijo Štrajhar, 60-letnico zakonske zveze med Vidom in Milko Žagar, prejemnika srebrnega priznanja Občine Kamnik Justina Klanška, 20-letnico organiziranega pohodništva v kraju, tunjiške gasilce ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem, izjemni ženski komorni zbor Vox Annae, ki je lani na zborovskem festivalu Gaude Cantem v poljskem mestu Bielsko Biala osvojil prvo mesto med tujimi zbori. Veliko pozornost namenja tudi mladim Tunjičanom, ki obiskujejo tukajšnjo podružnično šolo.
Poroča tudi o raziskovanju vodnih virov, izvirov in izvirkov.
Dalje, da so Tunjičani lani poleti merili svoje moči in spretnosti na svojih igrah brez meja.
Tunjičani, čeprav imajo sila radi svoj domači krov, radi obiskujejo tudi tuje dežele, kar potrjujejo reportaže iz Portugalske, Indije, Albanije in Škotske.
Da Tunjice stopajo v korak s časom, izpričuje poročilo o sončnih elektrarnah pri njih.
Kadar jim je dolgčas, zapojejo; če ne sami, pa družno z ljudskimi pevkami Predice in kvartetom Fantje iz treh vasi.
Domače vasi se radi spominjajo tisti Tunjičani, ki jih je pot zanesla po svetu, celo v daljno Ameriko.
Žal pa, kot povsod, je tudi Tunjičanom neizprosno odprta »groba jama«, se poslavljajo s tega sveta, lani doma pet, zunaj Tunjic osem. Med njimi 93-letni Jožef Koželj iz Most pri Komendi.
Tako Tunjičane s pomočjo Tunškega glasa že 25 let vodi pot od zibeli do groba, od starih časov in fotografij, med njimi cerkve sv. Ane, objavljene leta 1892 v Dom in svetu, zgodovinskih dogodkov do objav na »Tunškem internetu«.
Ob tem pomislim, da ne bi bilo napak, če bi veliko večja Komenda posnemala veliko manjše sosede. Žal je zamisel o letnem almanahu naše občine, komaj se je dobro rodila, propadla. Občinski list Aplenca ne more »pokriti« vseh dogodkov. Tako se je že in se še bo v Komendi za vedno izgubilo, kar bi bilo lahko objavljeno in s tem ohranjeno. Res škoda. Dobri zgledi vlečejo. Pri Tunjičanih tudi ta, da so v letu 2019 vsakemu novorojenčku podarili sadiko sadnega drevesa, ki je v Tunjicah tako doma. Zelo veliko pa je vredno, da je naša občina lani podprla in izdala lep, kakovosten in pregleden zbornik, v katerem je opisano, kaj se je pomembnega v njej dodajalo od leta 1998 pa do konca leta 2018. Bliža pa se že 25-letnica ustanovitve naše občine, ko bi veljalo pripraviti in izdati nov zbornik. Srebrni tako po obletnici kot po kakovosti prispevkov.
Jožef Pavlič
Fotografije: Matjaž Sedušak in Jožef Pavlič
