Ob 40-letnici praznovanja predšolske vzgoje v Komendi

Z vrtcem se starši in z njimi tudi stari starši srečamo, ko imamo otroke in  vnučke v njem. Prej sicer vemo zanj, vendar se vozimo mimo njega, kot da bi ga za nas ne bilo. Ko se v družini pokaže potreba, da bi starši zaradi zaposlenosti, študija in drugih razlogov, najprej pa, ker menijo, da je vrtec najprimernejša ustanova in tudi šola za njihovega otroka, le-tega dali v vrtec, tedaj ta ustanova naenkrat postane zelo pomembna zanje in njihovega otroka. Z njimi vred pa tudi za stare starše, kajti pravi starši dostikrat ne utegnejo zaradi narave dela, časa zaposlitve, oddaljenosti kraja zaposlitve ali drugih razlogov pravočasno priti po svojega otroka oz. ga oddati v vrtec. Takrat dedki in babice prevzamejo nase del odgovornosti zanj. Zelo pomembnega.

To spoznavava tudi midva z Marto, ko hodiva po dveletnega vnučka Filipa v vrtec Mehurčki v Komendi. Obveznost in veselje hkrati. Obveznost, ko si je treba vzeti čas za to, tako načrtovati dan, veselje pa, ko vidiva, kako gre Filip rad domov, spotoma iz avta opazuje vse naokrog. Posebej kamione, traktorje, letala, ki pristajajo in vzletajo na bližnjem letališču.

Priznam, da sva spočetka celo dvomila, ali se bo Filip privadil na vrtec. Posebej zaradi tega, ker je bolj plah, jokav, zelo občutljiv otrok. A se je, na najino začudenje, navadil nanj. Res pa je, da gre zelo rad domov, čeprav v vrtcu lepo skrbijo zanj in za druge otroke. Dom je le dom, stari starši pa velikokrat zelo zaželen »nadomestek« za prave starše, ko ti ne morejo biti doma, so nepogrešljivi pri skrbi za svoje vnučke.

Ta odgovornost, obenem pa lepa naloga in skrb, so me pritegnili, da sem se 18. oktobra pomešal med stotine staršev in starih staršev, ki so se z vrtčevskimi otroki udeležili oz. sodelovali pri programu ob slovesnem praznovanju 40-letnice vrtca Mehurčki v Komendi. Zelo me je začudilo, ko se je z bližnjega velikega parkirišča ob Pšati v telovadnico zlivala prava reka obiskovalcev. Hvaležen sem stisnil desnico ravnatelju vrtca Blažu Kölnerju, ko nam je, široko nasmejanega obraza in prazničnega razpoloženja, segal v roke. Spotoma sem pozdravil direktorico uprave naše občine mag. Majdo Ravnikar in podžupana Igorja Štebeta, ki sta hkrati vstopala v kraj praznovanja. Mesto zase sem komaj še našel na tribuni. Toliko je bilo že ljudi. »Saj to je huje, kot takrat, ko je v Komendi gostovala Olimpija,« sem pripomnil enemu izmed starih staršev, ki je z menoj drobil korake v isto smer.

V telovadnici je bilo živahno kot v panju. Posebej takrat, ko so začeli vanjo prihajati oz. so jih prinašali starši, najmlajši obiskovalci vrtca skupaj s svojimi vzgojiteljicami. Nato starejši. Vseh je bilo toliko, da sem se čudil, ali je v Komendi res toliko majhnih otrok. To sem pozneje odkrival tudi ob ogledovanju njihovih staršev, pri čemer sem moral priznati, da večino kot domačin ne poznam. Potrdilo več, kako se Komenda spreminja in razvija, kdo vse prihaja vanjo. Kje so časi, ko sem kot predsednik Sveta staršev in Sveta šole Komenda Moste z učitelji in starši ugotavljal, da OŠ Komenda Moste obiskuje blizu 500 otrok, smo menili, da je to zelo veliko. Danes jih okrog 800, učnega in drugega osebja pa je okrog 90, mi je pozneje v pogovoru pri pogostitvi povedal naš župan Stanislav Poglajen, za tem pa potrdil še ravnatelj vrtca Blaž Kölner. Samo vrtčevskih otrok je v enotah Mehurčki, Čebelica in Moste okrog 350! Število občanov pa se bliža 8000-tisočim!

Veliko skrbi in odgovornosti tako za župana kot tudi ravnatelja vrtca! A danes je dan za praznovanje, veselje, poskočnost skupaj z vrtčevskimi otroki in vsemi točkami kratkega, a skrbno pripravljenega programa, prirejenega otrokom. Začeli so z vrtčevsko himno, nadaljevali s plesom (ta me je najbolj navdušil, kajti nisem si mogel predstavljati, da se znajo in zmorejo že tako majhni otroci tako ubrano in spretno zavrteti ob igranju Marjana Rozmana na harmoniko.

Župan in ravnatelj sta bila v slavnostnih besedah primerno kratka za naravo prireditve. Več si tako lahko vsakdo prebere v lični brošuri z naslovom 40 let Vrtca Mehurčki, ki je izšla ob njegovem jubileju, jo je vsak obiskovalec dobil ob darilu, izdelku vrtčevskih otrok. V njej lahko preberemo, da je vrtec Mehurčki »ena izmed najbolj prepoznavnih ustanov, s katero se sreča veliko družin«, ter da se »vodstvo in zaposleni vseskozi trudijo svojim mladim varovancem nuditi kvalitetno in raznoliko storitev, ki otrokom omogoča razvoj njihovih sposobnosti« (župan Poglajen). Še posebej te razveseli ravnateljeva beseda: »Skupaj z razvojem kraja so se širili in bogatili tudi »Mehurčki«. V štiridesetih letih se v vrtcu marsikaj spremeni, ves čas pa so navzoči otroški smeh, radovednost in veselje. To začutimo vsak dan, ko prestopimo prag našega vrtca. Smeh, radovednost in veselje spremljajo kakovostni, skrbno izbrani program vrtca, temelječ na vrednotah, ki krepijo spoštovanje, poštenost, sodelovanje in medsebojno pomoč. Vsi, ki skrbimo za naše najmlajše, si želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje in da bi v vrtcu Mehurčki kakovostno poskrbeli za vse predšolske otroke naše občine, saj tu ustvarjamo prihodnost.«

Besede, vredne ravnatelja predšolske ustanove v Komendi!

Uradne. A ob teh je tega dne veliko priložnosti tudi za neuradne, prijateljske besede ob pokušnji vrtčevskih dobrot skupaj z otroki. Med njimi je tudi naš Filip iz vrtčevske skupine Želvice. Malce začuden, zakaj je takšen direndaj, a ta ga ne preplaši, da se ne bi z mamico Marijo in očijem Blažem pomešal med množico otrok, ki jih je s svojimi veščinami pritegnil čarodej. Nekateri so odšli domov tudi z njegovimi na hitro narejenimi napihnjenimi izdelki, vsi pa, posebej starši in stari starši, hvaležni vodstvu vrtca Mehurčki in vsem zaposlenim v njem, da tako vestno in požrtvovalno skrbijo za naše najmlajše. Kot sta v jubilejni brošuri poudarila župan Stanislav in ravnatelj Blaž: našo prihodnost! Želimo jim, da bi bila ta srečna, zdrava in uspešna v vseh pogledih. Da bi vrtčevski otroci, tako posrečeno prikazani tudi v brošuri v svojih skupinah in oddelkih, v telovadnici pa »v živo« na praznovanju, ko bodo odrasli, dobro, zavzeto in kakovostno nadaljevali delo staršev in starih staršev. Potem se ni bati za prihodnost našega kraja. 

Jožef Pavlič