V soboto, 5. 4. 2025, je bil v organizaciji Ustanove Petra Pavla Glavarja organiziran že 4. pohod Pot k sosedu, tokrat v občino Mengeš. Na sončen pomladni dan smo se zbrali pri cerkvi Sv. Klemena v Suhadolah in se odpravili proti sosednji občini. Pot nas je vodila mimo vasi Topole proti centru Mengša, kjer so nas pričakali člani Turističnega društva in nam zaželeli dobrodoščico. Na sedežu društva smo bili deležni lepega sprejema in odlične pogostitve. Podarili so nam knjigo Naš Mengeš, ki govori o bogati zgodovini njihovih pevskih zborov. Nato smo se sprehodili čez mesto, gospa Helena Škrlep nam je povedala nekaj več o sami zgodovini Mengša, kako je mesto nastalo, se razvijalo in o pomembnih osebah, ki so tukaj živele. Pri prvi hiši, kjer smo se ustavili, smo izvedeli, da je tam preživel svoja otroška leta in obiskoval osnovno šolo Rudolf Maister. V sosednji hiši je živela pesnica Franja Trojanšek Zorana, v Mengšu se je rodila tudi slovenska igralka Polonca Juvan.

Nato smo se ustavili v spominskem parku v centru mesta, kjer je spomenik pisatelju Janezu Trdini. Izvedeli smo, da za park zgledno skrbi društvo upokojencev. Pri spomeniku so na spominski tabli zapisane Trdinove besede: "Navdušen za politični in vsak drug napredek, za demokratska načela, za humanizem, posebno pa za slovenstvo in slovanstvo mi gori v prsih". Preden smo stopili v cerkev sv. Mihaela smo se ustavili še pri mežnariji, ki je tudi rojstna hiša največjega slovenskega baročnega slikarja Franca Jelovška. Marsikatero cerkev na Slovenskem krasijo njegove freske. Gospa Helena je omenila, da so se v bogati zgodovini Mengša tu rodile in živele še marsikatere druge znamenite osebe, med drugim tudi s Komendo povezan Tine Zajc, ki je vodil partizansko bolnico v Komendski Dobravi. Njegovo žalostno usodo verjetno vsi poznamo.

V cerkvi sv. Mihaela, ki je najstarejši in najdragocenejši umetnostni spomenik, smo videli znamenite freske Janeza Ljubljanskega in krstilnico ter spovednico, obe narejeni po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Gospod Uroš Urbanija je povedal zgodbo najstarejših cerkvenih orgel ljubljanske škofije, ki so prepotovale dolgo pot iz tukajšnje cerkve, bile v mnogih drugih, dokler se niso ustalile v župniji Sodražica, kjer so sedaj v Zapotoku. Te najstarejše orgle so nadomestile znamenite Goršičeve orgle, ki se ponašajo s 1176 piščali. Njihov prelep zvok smo imeli priložnost slišati, saj nam je organist Uroš Urbanija zaigral nekaj pesmi, pohodniki pa so se mu pridružili s petjem.

Nato smo se od naših gostiteljev poslovili in se povzpeli še do Mengeške koče. Tam smo si za okrepčilo privoščili topel obrok in si med seboj izmenjali nekaj besed. Predsednik Ustanove nas je nato presenetil še z nagradno igro, dobili smo darila sponzorjev pohoda, vsi iz občine Mengeš - prodajalna in kavarna Horacij, slaščičarna Flere in trgovina Vendo. Potlej je napočil čas, da se odpravimo proti domu. Za nami je bil lepo preživet dan, vsem, ki ste se pohoda udeležili se zahvaljujemo za dobro družbo in izkazano podporo Ustanovi. Pohod pa je imel tudi dobrodelno noto, saj se je znesek od prijavnin podaril Karitas Mengeš. Ti so se že prijazno zahvalili za dar.

Besedilo in fotografije: Lara Cvek