Prihajaš,

ves svetal in čist,

nebogljeni Otrok,

da Te vzamemo v roke,

Te pogladimo po licih, čelu in glavici,

Te zazibljemo v ugodje in potolažitev,

Ti prikličemo smehljaj na obraz,

iz Tebe izvabimo krik zadovoljstva

in sreče: med prave ljudi sem bil poslan.

Odrešenik, krščen po človeških rokah,

hranjen, negovan in ljubljen kot nam enak, razen v grehu,

z  eno razliko na koncu:

Bil si pokončan od človeške roke,

vzet v nebo od Božje,

da nam od tod pričuješ, govoriš:

Bil sem med vami,

a le peščica me je sprejela,

hotel sem vam najboljše,

a vi ste to poteptali,

bil sem vaš rešitelj,

a vi moj pogubitelj.

Vsak sveti večer se znova rojevam za vas,

za tiste, ki vedo in ne vedo,

da sem Božji in človeški otrok,

vi pa sinovi in hčere grešne Zemlje.

…

Malo je v nas nebes,

a veliko vic in pekla;  

zato ju nosimo vedno s seboj.

In opomin: Za nebo je potrebno veliko več.

Preprostosti betlehemske votline

in srce pastirja, ki je zavriskal:

Rodil se je,

Emanuel,

naš Odrešenik.

Rodimo se še mi zanj.

Jožef Pavlič