Člani Glavarjevega kluba so se na povabilo predsednika Jožefa Ciraja 27. decembra 2019 že 26-tič zbrali pri svojem gostitelju na njegovem domu na Gmajnici. Najprej so se razveselili, da so se zbrali prav vsi, kajti tudi oni že krepko seštevajo oz. odštevajo leta. Najstarejši dr. Marko Žerovnik jih šteje že 87, Matija Remše več kot 70, Jožef Pavlič, Jožef Ciraj, Franci Stele in, najmlajši, Anton Jagodic, pa Matiju po letih bolj ali manj sledijo. Zato so si najprej nazdravili s pijačami po lastnem izboru. Gostitelj Jožef jim je ponudil močno kitajsko pijačo, francoski konjak in lastno, na rojstnem domu – Žemrakovi domačiji – pridelano žganje. To je bilo najboljše od vseh pijač, zato je eden izmed udeležencev gostitelju svetoval, ko se bo čez dobri dve leti upokojil, naj se loti tudi žganjekuhe. 

Pred tem ima Jožef, ki v soglasju s spomeniškim varstvom temeljito obnavlja svojo rojstno hišo pri Rečici ob Savinji, v kateri nameravata z ženo dr. Marto urediti in odpreti tudi dom duhovnosti, še veliko drugih opravil. Ker že leta skrbno zbira in ureja svoj arhiv, se ta širi, nam je najprej povedal, nato pa tudi pokazal, kje je pridobil novih 29 tekočih metrov za shranjevanje dragocenih podatkov, fotografij, prispevkov …, skratka zelo bogatega arhivskega gradiva. Koliko ima shranjenega od članov Glavarjevega kluba, jim je vedno pripravljen pokazati.

Od 27. decembra lani, dneva njihove pogostitve, se je njegova knjižnica obogatila za dve novi knjigi dr. Marka Žerovnika (pesniško zbirko Utrinki, Od vasi do vasi v občini Komenda, ter Poezijo cvetja in življenja II. del, ki ga je napisal s ženo dr. Angelco) in prav tako dve knjigi Jožefa Pavliča (pesniško zbirko Presečnice in knjigo meditacij Presečnice II). Ostali člani kluba so mu prinesli druga vselej dobro izbrana knjižna in »tekoča« darila. Anton Jagodic pa  lep koledar s posnetki slovenskih impresionistov in za kmetovalce ter vrtnarje dragocenimi napotki ter nekaj izdelkov iz doma pridelanih vrtnin.

Jožefova žena Marta se je vnovič izkazala kot odlična gospodinja in kuharica. Možu in gostom je najprej postregla z lososovo juho, nato z dvema vrstama mesa in prilogami, nazadnje pa, kar jim je najbolj teknilo in v teh letih že močno potrebujejo –  s sadnimi kupami z izbranim sadjem. 

Jožef kot dober poznavalec vin ni stal ob strani, marveč je pridno nalival v kristalne kozarce belo belokranjsko vino znamke belokranjec in metliško črnino. Vmes je, med pogovorom, pohitel do polic s svojim arhiviranim gradivom. Med drugim je gostom pokazal kopijo dokumenta v zvezi s sprejemom Slovenije med članice OZN, ko so pripravljali razstavo ob 10. obletnici tega dogodka; kopijo dokumenta pa je imel le on.      

Pogovor se je vse bolj razvnemal in jedril, končal pa med prvo in drugo uro naslednjega dne. Proti koncu je, kot se spodobi, h gostom prisedla tudi Jožefova žena Marta, oblečena v lepo svetlo obleko, ki se je lepo prilegala njeni občudovanja vredni vitki postavi (Jožef je bil vnovič v eni izmed sijajnih oblek, ki jih je ukrojil in sešil njegov oče, izvrsten krojač), in z možem Jožefom zapela koroško božično cerkveno pesem.

Druženje je z globokimi filozofsko-teološkimi mislimi o smislu življenja in človekovega prizadevanja, posebej še doživljanja nadčutnega sveta in vsega Božjega, sklenil največji modrec med člani Glavarjevega kluba – teolog Matija Remše.

Dr. Marko Žerovnik jih je pred tem že zapustil, kar pa mu ne gre zameriti pri njegovih visokih letih in izjemni ustvarjalnosti. Med drugim je povedal, da ga je vodstvo Občine Komenda prosilo, naj obdela zadnje demografske podatke za to občino. Dejal je, da je v njej že precej več moških kot žensk; torej bodo imele ženske v prihodnje večjo in, tako upajmo, bogatejšo izbiro.

Franci Stele je, kot običajno, pridno fotografiral, Anton Jagodic pa, kot agronom, razpravljal o zdravi prehrani oz. skrbi zanjo. 

Jožef Pavlič je pozorno prisluhnil bistroumnemu gostitelju Jožefu, človeku z izjemnim spominom in redom, njegovi ženi Marti, kako je v zdravstvu, kar nas vse, ker smo starejši, skrbi, svojega »teološkega« kolega Matija pa spodbujal, naj vnovič seže po peresu in kaj tehtnega napiše. Mogoče že pripravlja, vendar je bil tiho, je molčal. Gotovo pa v tem pogledu še ni rekel zadnje besede dr. Marko Žerovnik, ki je vsem članom Glavarjevega kluba zgled delavnosti, življenjskega poleta in volje do življenja kljub zahtevni operaciji, ki jo je uspešno prestal v lanskem letu. 

Ugotovitev letnega druženja članov Glavarjevega kluba je nazadnje bila: vsako leto se raje srečamo, so naša druženja duhovno bogatejša in zrelejša, odhajamo na svoje domove okrepljeni z voljo, da v prihodnje naredimo še več za komendsko občino, župnijo in vso Slovenijo. V smislu rekla: Kjer je volja, je pot. Srečanja, delo in ustvarjalni zakon razumnikov Glavarjevega kluba jo kaže tudi drugim občanom in župljanom, Slovencem po krvi, srcu in duši. Kako je lahko duhovno bogatejše živeti, ustvarjati, hoditi naprej. Pri tem so jim zgled in močna opora tudi njihove življenjske družice. Velika hvala jim!

Udeleženec srečanja 

Foto: Marta Ciraj in Franci Stele