Silvestrovo 2019. Pokanje petard. Nemir v ljudeh. Ne vedo, ne kod ne kam. Vsi nekam hitijo, kjer bo veselo, se bodo iznoreli.

Jaz pa sem sam z ženo Marto. Čisto nič nama ni dolgčas. Še zadnjim po medmrežju voščim za praznike: blagoslov, zdravje, srečo in mir. Običajne stvari, a vendar tako težko dosegljive. Za marsikoga nikdar. Vse bi dal, da bi jih imel, a mu ni dano, ne more ali noče do njih. 

Kdo more razumeti človeka?  Le On, ki smo mu pri maši zadnjega dne v letu 2019 izročili 365 dni minulega leta, ga prosili, naj vzame dobro porabljene, slabe pa pozabi. Sprejme, kar smo pridelali dobrega zanj, odpusti, kar smo naredili narobe.

Jutri bo nov dan, novo leto. Tako hitro se sučejo, da me je strah. 

Daj, Gospod, da Ti bom ob koncu leta prinesel kaj biserov, da Te bom razveselil v dobrem, obvaruj me pred slabim; da bo vse v znamenju tega, kar so nad hišnimi vrati 4. januarja popoldne napisali koledniki iz naše župnije: 

20 G + M + B 20