Po njih se lahko mirneje pripravljamo na praznovanje božiča in novega leta ter svojo pozornost usmerjamo v leto 2023. Želimo si, kar je tudi povedala moderatorka Železnikova: da ne bi bilo več covida-19. Še posebej trdnega zdravja, sreče in miru, ne prevelike draginje (ta že je); da nas pozimi ne bi zeblo (kurilno olje se je, presenetljivo, celo pocenilo), da bi ohranili delovna mesta in za mlade pridobili nova, ter da se uničujoče lovke rusko-ukrajinske vojne ne bi raztegnile proti jugozahodu Evrope. Radi bi še marsikaj drugega, bolj osebnega, vsak sam zase.
Česa si želimo v naši občini, smo povedali pri predstavitvah kandidatov za novega župana in občinske svetnike. Kaj nam ti obetajo, so zapisali in povedali sami. Dobro si je to zapomniti.
Veseli nas, da je Občina Komenda po nekaterih merilih na prvem mestu med slovenskimi občinami. Torej je bilo v preteklosti le veliko narejeno v njej, čeprav nergamo nad tem, kaj vse ni bilo, bo treba še rešiti. Med drugim vprašanje nedokončanega objekta sredi Komende, obnove Kulturnega doma, ki bo leta 2038 praznoval 100-letnico odprtja in blagoslovitve, kdaj bo odprt nov dom za starostnike. Urediti samo središče Komende, kot je vredno njenega imena. Cerkveno je v glavnem, razen župnišča, obnovljeno. Občina bi si tudi zaslužila nove bolj funkcionalne prostore, čeprav so stari v zelo imenitni, a dotrajani stavbi.
Potem že leta pereče vprašanje obvoznice Vodice-Žeje-Moste- Preserje-Želodnik, inertnih odpadkov v Suhadolski jami, poplavljanja reke Pšate in druga. Nič novega, a krepak zalogaj za novega župana in občinske svetnike ter nas vse, kajti občine ni brez občanov in njihovega sodelovanja z vodilnimi osebami v njej.
Veliko je še drugega, a kljub temu lahko Komendčani mirno, zaupljivo in tudi optimistično gledamo v svojo prihodnost. Tudi zaradi tega, ker smo po starosti prebivalcev zelo mlada občina, je v njej velik potencial v zelo sposobnih ljudeh, živimo v zdravem koncu Slovenije, od nas ni daleč do prestolnice države, je pa zaradi gostote prometa vedno bolj zamudno. Tudi to vprašanje, kako čim hitreje v Ljubljano in drugam, bo treba ustrezno rešiti. Kot še marsikaj drugega. Družno. Če bom trdno držali skupaj, bomo uspeli. Lokalpatriotizem je sicer razumljiv, a le do neke mere; treba je graditi skupaj. In se tudi veseliti, praznovati, kdaj pa kdaj umiriti, potem pa znova prijeti za lopato, računalniško tipkovnico, volan gradbenega stroja. Za novo Komendo. S tem mislim vso občino. Za tisto in takšno, s katero oz. kakršno bomo zadovoljni vsi. Skupaj lahko veliko naredimo, sami zase pa bore malo. Viribus unitis! (Z združenimi močmi!). V zavesti in tudi odgovornosti, da smo in moramo biti vredni nasledniki slavnih prednikov. Dosedanji uspehi nas opogumljajo za pot naprej, neuspehi oz. zgrešena dejanja pa opozarjajo, kako ne bi smeli delati. Tudi ti so bili, a je prav zaradi njih potreben tehtnejši premislek, boljša odločitev, večje sodelovanje v smislu »več glav več ve«. Samohodci se hitro utrudijo, je opozarjal rajni komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlič. Zato je okrog sebe zbiral ljudi, ki so mu pomagali. Uspešno, vidimo po njegovih in njihovih delih.
Na zdravje z radgonsko zlato penino pa tudi čisto vodo iz Glavarjevega vodnjaka! Za novo uspešno Komendo na temeljih stare, poznane po vsej Sloveniji!
Jožef Pavlič
Foto: Blaž Lipuš in Jožef Pavlič
