Zelo zanimivo, koristno in potrebno predavanje o tej bolezni sodobnega človeka.

Rdeči križ (RK) Moste je 30. januarja v prostorih OŠ Komenda Moste, Enote v Mostah, pripravil predavanje o demenci z naslovom Poznavanje demence v skupnosti. Predavala je mag. Alenka Virant, profesorica andragogike, spremljala jo je socialna delavka v zavodu Spominčica Alzheimer Slovenija Polona Kečkeš. Poldrugo uro trajajočega predavanja se je udeležilo 51 obiskovalcev, kar je najzgovorneje potrdilo, kako potrebna so takšna predavanja, predvsem pa pomoč obolelim. Predavateljica je poudarila, da mora biti ta čimprejšnja, če želimo, da je učinkovita, se še da pomagali bolniku; ko je bolezen napredovala, je že prepozno. 

Demenca je bolezen, ki jo je treba vzeti zelo resno, saj za njo boleha okrog 33.000 Slovencev, zaradi nje jih »trpi« (pomoč obolelemu in drugo) okrog 100.000 Slovencev. Pravega vzroka zanjo še niso odkrili, se pa zelo hitro širi. Najpomembnejše je to, da bolezen (pri sebi ali pri drugih) čim prej odkrijemo, ko se pojavljajo prvi znaki, in ukrepamo. Najpogosteje prizadene ljudi po 65-tem letu starosti, vendar starost ni pravilo, povečuje se število obolelih pred tem letom. 

Kaj je torej demenca? Kronična, napredujoča bolezen, ki jo povzroči propadanje možganskih celic, ki so povezane s spominom, mišljenjem, orientacijo, razumevanjem, računskimi in učnimi sposobnostmi, sposobnostmi govornega izražanja in presojo. Prizadene predvsem kratkoročni spomin. Bolezen se stopnjuje do te mere, da bolnik ne more več skrbeti zase. Demence še ni mogoče pozdraviti, lahko pa so jo upočasni. Zato je zelo pomembno, da se jo čim prej odkrije in ukrepa. Prvi korak je k osebnemu zdravniku, ki bo presodil ali gre za demenco ali kakšno drugo bolezen. Če gre za demenco, bodo bolnika napotili k zdravniku specialistu, psihiatru ali nevrologu, ki bo ugotovil njegovo resnično zdravstveno stanje in predpisal zdravila. 

Kateri so prvi znaki demence? Postopna izguba spomina. Težave pri govoru. Osebnostne in vedenjske spremembe. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije. Težave pri vsakodnevnih opravilih. Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. Težave pri krajevni in časovni orientaciji. Neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj. Sprememba čustvovanje in razpoloženja. Zapiranje vase in izogibanje družbi.

Kako je mogoče zmanjšati nevarnost, da za njo zbolimo? Tako, da ne kadimo, zmerno uživamo alkohol, jemo sadje in zelenjavo, čim manj pa mastno in predelano hrano, malo solimo, se ne zredimo, redno hodimo v naravo, na sprehode in pohode, delamo na vrtu, nadzorujemo krvni tlak, sladkor in holesterol, smo čim bolj umsko dejavni (beremo, se učimo tujih jezikov), hodimo v družbo, na prireditve, zadosti spimo.

Kako pomagamo bolniku? Ko prepoznamo, da boleha za demenco, se mu približajmo, ga glejmo v oči, ga pomirimo, se mu nasmehnemo, se ga nežno dotaknemo ali objamemo, z njim govorimo kratko in jasno, mu pomagamo pri želenem opravilu, ga, če ne ve, ne kod ne kam, pospremimo do doma ali pokličemo domače. 

Če se stanje poslabša. Bolniku pomagajmo po najboljših močeh doma. Ko tega ne zmoremo več, je bolezen že tako napredovala, mu preskrbimo bivališče v domu za starejše. 

Koga poklicati v stiski? Najbolje »svetovalni telefon«: 059 305 555 vsak delavnik od 9. do 15. ure. Obrnemo pa se lahko na demenci prijazno točko (DPT), Komendčanom najbližja je pri Centru za socialno delo v Kamniku. Komendčani je namreč še nimamo.

Kaj je najpomembnejše? Da bolni ohranja svoje človeško dostojanstvo, smo do njega spoštljivi, strpni, prijazni, čeprav je včasih to zelo težko, mu pomagamo, kolikor znamo in moremo, če ne, pa prosimo za strokovno pomoč in oskrbo na domu. Da se zavedamo, da ni demenca nobena sramota, saj zanjo lahko zboli vsakdo, je pa edino prav, da se bolniku čim prej strokovno in človekoljubno pomaga. Tudi z igrami, ki ga sproščajo, veselijo, krepijo njegovo samozavest.  Sami zase pa naredimo čim več, da bi se tej bolezni izognili ali jo vsaj upočasnili.

To in še veliko drugega koristnega je povedala predavateljica. Za predavanje se ji je zahvalila, na začetku pa jo je pozdravila (tudi vse navzoče), predsednica RK Moste Marija Špehonja. 

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič