Tri dni po koncu 110. Tour de France, najtežje kolesarske tekmovalne preizkušnje na svetu, na god sv. Joahima in sv. Ane, staršev Device Marije, ko se umirja tudi nebo, ki nam tokrat ni prizanašalo z viharnimi sunki,  točo in preobilico dežja, je že primeren čas, da vnovič spomnim(o) nate, naš rojak Tadej Pogačar, tvoje vožnje, trenutke, ko smo se veselili s teboj, bili pa smo tudi zaskrbljeni, kdaj tudi razočarani. Takšni, kakršni smo ljudje, ne moremo, ne znamo ali pa tudi nočemo »iz svoje kože«.

Nekateri so celo preveč pričakovali od tebe, te po letih 2020 in 2021 že tretjič videli kot prvega na zmagovalnem odru v Parizu, spet drugi, med njimi sem bil tudi sam, pa smo, ko smo zvedeli za tvojo poškodbo zapestja, sami pri sebi rekli: Tole pa ne bo dobro za Tadeja, toliko časa okrevanja, pomanjkanja treninga, cestnih voženj. Kako se bo sploh mogel dobro pripraviti na najhujšo kolesarsko preizkušnjo v tem letu? smo se spraševali.

Kako si se, najbolje veš sam. Eno pa je jasno: bil si zelo pogumen, ko si se 1. julija v Bilbau usedel na kolo in se podal na tritedensko sila zahtevno tekmovanje s ciljem 23. julija v Parizu. Ob bok lanskemu in tudi letošnjemu zmagovalcu Dancu Jonasu Vingegaardu in drugim močnim tekmecem. Dobro si vedel, da je tekmovalec toliko močnejši, kolikor boljša je ekipa, ki mu pomaga (tebi UAE), a nazadnje ostaja na progi sam s sabo, kilometri pred njim, strmimi vzponi, da jemljejo dih že, če jih vidiš, kaj šele, da bi drznil spopasti z njimi, vratolomnimi spusti in drugimi nevarnostmi, ki prežijo nate na progi. Med njimi tudi padci, s katerimi ti tudi tokrat ni bilo prizaneseno, a si vstal in tekmoval dalje ne glede na poškodbe.

Prav to, da si vstal, se vedno znova pobral, se še odločneje vrnil na progo in tekmo, ko si že krepko zaostajal za Jonasom, je tisto, kar sam, verjetno pa tudi drugi Komendčani in Slovenci, najbolj občudujemo pri tebi. Da si se po ugotovitvi med vožnjo v 17. etapi na najvišji prelaz na dirki Cole: »Konec je. Mrtev sem,« ko si krepko zaostal za Dancem, namesto da bi se mu po njegovem zmagovitem kronometru prejšnjega dne približal, dvignil kot Feniks in Dancu, in vsem drugim, pokazal, česa si sposoben. Ko so te mnogi že videli na tleh, celo na glas razmišljali o tvojem morebitnem odstopu zaradi izčrpanosti, si stisnil iz sebe neslutene atome moči in celo zmagal na 20. etapi, že prej pa na šesti. 

To zmore le junak. Kot je bil dan prej do solz ganjeni Matej Mohorič s pogumno  zmagovito vožnjo na 19. etapi. Zasluženim zmagoslavjem, ko se je tako vestno pripravljal na Tour de France, se boril med njim in si želel vsaj ene zmage na njem, velike potrditve najprej zase, potem pa tudi za druge, ki ga občudujejo. Tudi Luka Mezgec se je kot tretji Slovenec izkazal na Touru, čeprav ne z zmagovitimi, marveč ekipnimi vožnjami, ko je povlekel druge kolesarje. Vsi trije ste več kot dostojno zastopali malo Slovenijo na največji kolesarski preizkušnji leta, bodo vaše uvrstitve ostale trajno zapisane in zaznamovane na kolesarskem zemljevidu sveta. Posebej tvoje, Tadej, in Matejeve.

Letošnjega Tour de France si, če se še enkrat ozremo nanj, sploh ne moremo zamisliti brez tebe, Tadej. Tvojih »spopadov« z Jonasom, prehitevanj, sledenj, dohajanj …. Oba skupaj, in tudi drugi vrhunski kolesarji (to ste bili vsi, ki ste si upali na Tour de France), ste nam v vročem, pa tudi viharnem vremenu v Sloveniji, pripravili nezamisljive vožnje. Mogoče celo neponovljive? Bog ve, kako bi bilo, če bi na Tour-u deževalo, kot si si sam želel, je pa tebe in druge tekmovalce žgalo sonce, dušila vročina, je z vas lil znoj. Daleč od tega, da bi ti bilo to v veselje, bi v tem užival, kakor se izražaš o kolesarskih tekmah. Res si se kdaj nasmehnil v kamero, a videli smo tudi, kako si izčrpan, pobit, utrujen … Skratka, zgolj človek in ne junak. Bil si oboje, je tudi dobro, da smo te takšnega videli. Ne le nekakšnega serijskega zmagovalca, marveč človeka, ki nam je blizu, ko zmaguje, pa tudi, ko trpi, se premaguje, vztraja, naj bo kakorkoli in kjerkoli. Ne idola, marveč vzornika, po katerem se lahko zgledujemo.

Koliko posnemovalcev imaš med novimi kolesarskimi upi, smo videli na cestah skozi Komendo in okrog nje, kjer je bilo v dneh Tour de France zelo veliko kolesarjev z napisi UAE, Pogi Team in drugimi. Koliko navijačev pa z lepaki v tvoji vasi Klanec, okrog lipe pod komendskim rumeno obarvanim cestnim krožiščem blizu občine, skozi katerega si tolikokrat pognal svoje kolo v Klanec, v Mostah in Suhadolah ter drugje po naši občini. Meni so bili najbolj všeč tisti, na katerih v angleščini piše: NEVER QUIT TRYING AND NEVER GIVE UP! (Nikoli ne prenehaj poskušati in nikoli se ne predajaj!) Tvoje geslo, s katerim si tolikokrat zmagoval, se še posebej izkazal na Francoski pentlji z osvojitvijo končnega drugega mesta, kot tudi že lani, leta 2020 in 2021 pa prvega mesta, že četrtič zaporedoma z belo majico najboljšega mladega kolesarja, z drugouvrščeno ekipo UAE, dobro uvrstitvijo tudi na vzponih. Še celo zadnji dan dirke si pokazal, da si še »v formi«, si lahko kadarkoli prvi. Tokrat je bil Danec Jonas Vingegaard z zares veliko prednostjo 7,29 minute, a verjetno bi tudi tokrat peli v Komendi We are the champion, če ne bi bilo tvojega padca in poškodbe zapestja, nujnega mirovanja, žgočega sonca in dušeče vročine in še marsičesa, kar veš samo ti. TI, res lahko zapišem z verzalkami. Pa tudi ŠAMPION, saj je celo zmagovalec Tour de France Jonas Vingegaard priznal, da si najboljši in najbolj vsestranski kolesarski tekmovalec na svetu. Tisti, ki se nikdar ne vda!

Za to in za vse vožnje na Touru, ure in ure, ko smo dihali, čutili, nam je zastajalo srce ob tebi, nazadnje pa se velikokrat veselili – velika velika HVALA v imenu komendskih občanov, ki smo bili in smo s teboj. Za mnoge ne boš nikdar zvedel. Naj ti bodo te besede tudi njihovo zagotovilo, kako te imamo radi, te spoštujemo in občudujemo. To naj ti v prihodnje daje moči, ko boš še tekmoval, pa tudi, ko boš odložil tekmovalno kolo in se posvetil drugim tudi pomembnim življenjskim nalogam.

»Bravo, Tadej!« ti vzklikam v imenu tvojih občudovalcev v Komendi, Sloveniji  in po vsem svetu. Bravo po slovensko in po francosko, enako besedo, a različnima poudarkoma. Mladostno zaneseno in navdušeno, saj smo se vsi v  dneh Tour de France v mislih, željah in hrepenenju »pomladili« s teboj pri tvojih 24 letih in vožnjah s kolesi, kakršnih si sami ne drznemo niti v sanjah. Resnično pa je, kar je nekdanji fantič s Klanca pri Komendi naredil iz sebe. Postal najboljši tekmovalec na kolesu na svetu.

Za vse, kar si, naš velejunak Tadej, naredil na letošnjem Tour de France, bi ti  lahko pripeli tudi posebno medaljo. Pa to prepustimo našemu županu Juriju Kernu, tvojemu velikemu občudovalcu in navijaču, ko boš prišel v Komendo, ti bodo občina in drugi pripravili slovesen sprejem. Zaslužil si si ga, pa tudi, da si malo odpočiješ, potegneš črto pod Tour de France, nato pa premisliš in se odločiš, kako naprej. Naj bo kakorkoli: Vso srečo na prihodnjih vožnjah. In v življenju!

Občan Jožef z vsemi, ki smo ti blizu, te občudujemo in podpiramo, si nam v vzgled in spodbudo, kako se je treba boriti ne le na tekmah, marveč tudi v življenju.