Moščanka Franca Zabret (pravijo ji tudi Francka ali Frančiška) je praznovala 90. rojstni dan 3. avgusta, njen mož Anton pa 29. maja (glej poročilo v Aplenci št. 6, str. 9). Prav na njen rojstni dan so jo obiskale in obdarile članice RK Moste s predsednico Marijo Špehonjo, s knjižnim darilom občine Komenda zanjo in za moža Antona se jim je pridružila komendska podžupanja Nada Jamšek. Vsem je spretno postregel Francin sin Andrej univ. dipl. inž. tekstilne tehnologije. Starejši sin Miha je univ. dipl. inž. gozdarstva.

V več kot dvournem druženju in pogovoru je Franca obudila spomin na obiskovanje še nemške osnovne šole v Komendi, po drugi svetovni vojni pa na več krajih v Komendi in v Mostah, šole za negovalke v Celju in srednje medicinske šole v Ljubljani. Najprej je bila negovalka v vrtcu v tovarni Stol, nato je delala v otroški bolnišnici na Vrazovem trgu v Ljubljani, okrog 30 let pa do upokojitve pri zdravniku Miranu Celestini v Mengšu. Pri njem je dobivala tudi zdravila in injekcije za bolne ljudi, bila prava »domača zdravnica«, kajti ljudje so se po pomoč zatekali tudi kar k njej domov.

Leta 1962 se je včlanila v RK Moste, njegova članica je že 61 let, okrog 30 let je bila tudi njegova predsednica. Za svoje izjemno požrtvovalno delo v njem in vodenje je leta 2002 dobila zlato priznanje občine Komenda in priznanje OZRK Kamnik. Od leta 2013 je častna članica RK Moste.

Z možem Antonom sta bila sošolca v osnovni šoli, sta zidala novo hišo, zelo skrbela za dobro vzgojo in izobrazbo sinov Andreja in Miha. To ljubezen jima vračata »na stara leta«. Je pa Franca še toliko zdrava in trdna, da sama kuha, pere, lika, skrbi za vrt, pri čemer ji pomaga mož Anton. Poročena sta že 62 let. Imata se zelo rada, skupaj rešujeta križanke, spremljata aktualna dogajanja po Sloveniji in svetu. Razveseljuje ju tudi šest vnukov.

Jubilantka na življenje gleda zelo preudarno: »Nič več si ne želim preveč!« Na to jo opominjajo tudi težave z nogami. Je pa Bogu, možu Antonu, sinovoma in ljudem hvaležna za vse, kar so ji dali v življenju. Podarjala pa se jim je tudi sama, ko je imela poleg službe pri zdravniku Celestini »ordinacijo« kar doma. Res dekle, žena, mati, medicinska sestra in sedaj babica z zlatim srcem in zlatimi rokami. Veliko ji je hvaležnih za to, kar je naredila zanje.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič