VELIKAN SRCA IN DUHA

Nova igra o Petru Pavlu Glavarju ob 300. obletnici njegovega rojstva. Avtor si najbolj želi, da jo tako, kot so Najdenčka, prvi zaigrajo Komendčani. Glavarjevo jubilejno leto je za to izjemna priložnost. Zlasti pa osebnost, življenje in delo komendskega velikana duhovnosti, dobrote, čebelarskega znanja in ljubezni ter žrtvovanja za preprostega slovenskega človeka.

Občudovalec Petra Pavla Glavarja, Jožef Pavlič iz Suhadol pri Komendi, je ob prebiranju obsežnega gradiva in pisanju prispevkov o največjem komendskem rojaku, čigar 300. obletnico rojstva bomo praznovali 2. maja, pomislil, zakaj ne bi napisal še nove igre o njem. Dobri iztočnici zanjo sta mu bili igri Najdenček (napisala sta jo slovenska duhovnika med našimi izseljenci v Ameriki G. J. Kuzma in M. J. Hiti) in In povišal bo nizke duhovnika Franca Juvana.

Pavlič je za razliko od njih v igri v devetih dejanjih strnil ključne dogodke v Glavarjevem življenju in delu, pri tem pa se zvesto držal virov. Zadnje deseto dejanje je »postavil« v sedanjo Komendo, ki jo Peter Pavel Glavar v duhu obišče prav na svoj 300. rojstni dan. Sreča se s predstavniki župnije in občine, v pogovoru z njimi ugotavlja, kako nadaljujejo (ali pa tudi ne) njegovo misel, prizadevanja in delo v Komendi, ohranjajo njegovo dediščino.

Ostali prizori zaporedoma obsegajo Glavarjevo vrnitev v Komendo po mašniškem posvečenju 13. septembra 1744 v cerkvi sv. Lovrenca pri Trsatu, zavzeto pastoralno delo najprej kot kaplan, potem župnik-vikar, vestno upravljanje malteške viteške posesti – komende, obisk pri očetu komendatorju Petru Jakobu de Testaferratu leta 1752 v Rimu, izpraševanje znanja iz krščanskega nauka po domovih župljanov, postavitev lesenega Jelovškovega glavnega oltarja in prižnice v župnijski cerkvi sv. Petra, odhod iz Komende leta 1766 na Lanprež na Dolenjskem, poučevanje dolenjskih kmetov v čebelarskih veščinah in pisanje ter oporoko, v kateri je svoje premoženje namenil izgradnji bolnišnice v Komendi za revne in ostarele rojake in lanšpreške podložnike.

Za knjižno izdajo igre, v kateri je po datumih izčrpno predstavljeno tudi Glavarjevo življenje in delo, je poskrbela založba Salve d. o. o. Ljubljana.

Avtor si zelo želi, da bi igro kot Najdenčka prvi zaigrali Komendčani, če ne ti, pa kakšna druga močna dramska skupina.

Knjigo lahko dobite, če avtorja pokličete na telefonsko številko 01/8341 889 ali mu pišete na E-mail: jozef_pavlic@t-2.net

Iz knjige (igre) boste zvedeli marsikaj novega o P. P. Glavarju. Njegova bridka življenjska usoda, velike žrtve, da je postal duhovnik, izjemno delo na področju pastorale, poučevanje nadarjenih revnih fantov in preprostih kmetov, zlasti v čebelarjenju, skrb za bolne kar kličejo po uprizoritvi na odru v Glavarjevem letu. Najprej pa po udejanjanju tega, kar je Glavar.

Natis knjige so podprli: Družina d. o. o. Ljubljana, Vrtni center Gašperlin in neimenovana dobrotnica. Avtor se vsem trem toplo zahvaljuje. Prav tako lektorici prof. Vidi Frelih, oblikovalki mag. Barbari Pavlič in tiskarni Salve d. o. o. Ljubljana. Pisec je knjigi dodal kronološko napisano biografijo Petra Pavla Glavarja z naslovom Življenje in delo Petra Pavla Glavarja in opis dosedanjih iger o njem, posebej Najdenčka, pod naslovom Peter Pavel Glavar na odrskih deskah. Ker je knjiga izšla v omejenem obsegu, tistim, ki jo želijo imeti, priporoča, naj se mu čimprej javijo. Dobili jo bodo za zares nizek denarni dar. Režiserjem dovoljuje, da igro lahko režirajo po svoje v dogovoru z njim. Poglavitno je, da bo, če bo mogoče, Peter Pavel Glavar še v letošnjem letu "zaživel" na komendskem in drugih odrih. Najbolj celovito, zgodovinsko verodostojno in človeško (duhovniško) prepričljivo doslej. Glavar je bil, je in bo en sam! Na nas pa je, ali bomo nadaljevali po njegovi poti. Glavarjevo leto nas k temu še posebej vabi, igra o njem pa k vnovičnemu odkrivanju njegove človeške, duhovne in ustvarjalne podobe. Posebej na novo priseljene občane občine Komenda. Podobe enega največjih Slovencev 18. stoletja. Glavarjevo leto nam bo o njem odkrilo marsikaj takšnega, kar še ne vemo, smo že pozabili, se tega premalo zavedamo, ne spoštujemo dovolj! Z Glavarjem smo "veliki" tudi mi, brez njega bi zazevala velika praznina. Resnično, Peter Pavel Glavar je bil en sam, mi pa lahko "rastemo" in nadaljujemo z njim in po njem. Vse je odvisno od nas. On je svoje naredil, dajmo tudi mi!