Knjiga črtic RADOSTNICE pisca Jožefa Pavliča. Objavljamo njegovo uvodno besedo v knjigo. 

Knjigo sem glede na njeno vsebino, sporočilo in namembnost razdelil v sedem razdelkov. Ti se začenjajo s spomini na otroštvo v rojstnem domu, očeta in mamo, kmečko domačijo, trd, a zame vseeno idiličen svet okrog nje, v katerega se rad vračam. Rojstni dom je le eden! O tem pričujem v prvem razdelku – Pod rodnim krovom. 

Moj drugi dom je leta 1979 postala hiša s številko 61 g v Suhadolah, ki sva jo dogradila z ženo Marto (sama jo je postavila do strehe), v njej dala življenje štirim otrokom, jo opremila z vsem, kar je za naju in zanje ključnega pomena. Posebno pozornost sva namenila vrtu poleg nje. Zame spominu in vračanju na domačo kmetijo, za Marto pa prostor, v katerem najde veliko zadovoljstva, ko goji rože, prideluje zelenjavo, najpotrebnejše in najbolj zdravo za nas in naš dom. V njem sem napisal večino svojih književnih in drugih pisnih del, od katerih jih delček objavljam v pričujoči knjigi. Zato mojemu družinskemu domu namenjam poseben razdelek – V zavetju doma. Vanj vključujem tudi vas Suhadole, v kateri živim, in reko Pšato, mojo hitro tekočo družico na sprehajalnih in ustvarjalnih poteh.

Tretji razdelek v knjigi posvečam svoji župniji in občini Komenda. Župniji, v kateri sem prejel vse zakramente, v njej opravljal najrazličnejše naloge od ministranta do bralca beril, tajnika Župnijskega pastoralnega sveta, člana Občestva katoliških izobražencev, voditelja Glavarjevih večerov, zlasti pa tesnega sodelovanja pod budnim očesom in pozornim spremljanjem župnikov Viktorijana Demšarja in Nikolaja Pavliča ter komendskih kaplanov. To me je utrjevalo v moji krščanski rasti in zavesti, pokončnosti in laiški zavzetosti za Cerkev najprej doma, nato v Sloveniji in po svetu. Občina pa mi je tudi odpirala svoja vrata, kadar sem potrkal nanje, da sem lahko z njeno uvidevnostjo in pomočjo uresničeval, kar sem čutil, da sem dolžan najprej kot krajan, nato pa, od ustanovitve naše občine koncem leta 1998, kot občan Občine Komenda. Zlasti s peresom v roki v njenih knjigah in pisanju za občinsko glasilo Aplenca. Brez njene pomoči ne bi bilo te knjige! Zato sem tretji sklop besedil v knjigi namenil ljubi mi Komendi iz hvaležnosti za vse, kar mi je dala, me je navdihovala in spodbujala. Poleg nje tudi številni ljudje, s katerimi sem našel dober stik in pošten odnos, so me sprejeli medse, me pritegnili k raznim dejavnostim, so imeli posluh za moje ustvarjalne želje in potrebe. Res, upravičeno – Tebi, ljuba Komenda!

Iz Komende, najprej pa iz Suhadol, sem se kot časnikar in urednik za Cerkev po svetu pri katoliškem tedniku Družina (od leta 1980 do 2018) odpravljal na delovne naloge, ob tem pa tudi na potovanja in romanja. Najprej v domovini, nato pri sosedih, po Evropi in tudi dlje: v Rusijo, Argentino, Baragovo deželo, Sveto deželo. Ta popotovanja, dolžnostna in osebna, so v meni, zlasti romanje v Sveto deželo, pustila tako močne vtise in sledi, sem na njih doživljal tako velike milosti, da sem jim namenil poseben sklop – Z romarsko palico v roki. 

Ko sem rajžal po svetu, sem se vedno bolj zavedal, v kako lepi deželi živim, kako je pomembno in potrebno, da jo spoštujem, jo zagovarjam, jo branim, ji dajem na voljo svoje telesne in umske moči. Moji ljubi deželici pod Triglavom. Zeleni Sloveniji. Prehodil sem jo dobršen del, se povzpenjal na njene vrhove, plaval v jezerih, potapljal v sinjem Jadranu, jo prevozil po dolgem in počez, se ji čudil in jo občudoval, preučeval njeno zgodovino, pomembne osebnosti. Ob tem sem spoznaval, da moram zanjo kaj več narediti. To sem zlasti z govorjeno in pisno besedo v zavesti, kako pomemben in enkraten zgodovinski dosežek je, da smo Slovenci leta 1991 po stoletjih želja in prizadevanj naših prednikov končno prišli do samostojne države. Zato jo moramo braniti, kadar je napadena, blatena, poniževana, v nevarnosti. Tudi njen jezik, kulturo, velike dosežke za tako majhen, a trdoživ narod. Naši domovini, državi Sloveniji in Slovencem posvečam razdelek, za katerega sem čutil, da mora tudi biti v knjigi – Na braniku slovenstva. 

Da to zmoreš, moraš kdaj pa kdaj globlje pogledati vase, v svoje srce, dušo, mišljenje in prizadevanja. Če si dovolj kritičen do sebe, se boš laže odprl drugim, z njimi podelil darove, ki ti jih je dal Stvarnik in starši, si jih podedoval in pridobil. V zavedanju, da je treba najprej sebi izprašati vest, drugim pa hoteti le dobro, jim pomagati, jih imeti rad, saj brez njih ni mogoče živeti in ustvarjati sožitje. Najprej z najbližjimi v lastnem domu, nato z vaščani, župljani, občani, Slovenci, Evropejci, vsemi Zemljani. To sem spoznaval pri številnih srečanjih z ljudmi doma in po svetu. Zelo so me obogatili, zato jim skušam vračati. Najprej svojim najdražjim: ženi Marti, sinu Klemenu, hčerkam Veroniki, Mariji in Barbari, vnukom Dorijanu, Filipu in Zoji z vsem, kar pritiče možu in družinskemu očetu. Vaščanom rojstne vasi Nasovče, s katerimi smo bili Jakonovi vedno v dobrih odnosih, in Suhadol, ki so me radi sprejeli medse; vsem komendskim župljanom in občanom, prijateljem, znancem in sodelavcem doma in po svetu. S tem, s čimer sem bil obdarovan, sem sam pridobil, najprej pa prejel »od zgoraj«. Z vsem tem živim, delam in delujem. To boš občutil, pozoren bralec, v razdelku Na poti k drugim, na poti k sebi. 

Želim Ti prijetno branje. Vedi, da sem ob tebi, ko jemlješ v roke to knjigo, s teboj, ko jo bereš, pri tebi, ko spoznavaš: to je tudi moja pot. Če že ne vsa, vsaj raztežaj na njej. Da bi vsi skupaj bili zares ljudje, vsak zase pa človek, vreden tega dostojanstva, poklicanosti in odgovornosti. Tudi to boš začutil v knjigi. Najprej in predvsem pa, da je lepo živeti, ljubiti in biti ljubljen. Tega ti najprej želim. Pa tudi zdravja (zato zadnji razdelek V primežu covida-19), sreče in uresničitve tega, za kar si bil poklican na svet. Zavedanja, da si dragocen dar. Predragocen, da bi zapravil življenje. Zato ga rešuj! Živi polno v Bogu in z Bogom! In bodi srečen!

Avtor 

Knjiga RADOSTNICE je izšla v avtorjevi samozaložbi, obsega 352 strani, je šivana in s trdimi platnicami. Za njeno lepo zunanjo podobo je poskrbela avtorjeva hčerka oblikovalka mag. Barbara, za kakovosten natis in vezavo založba in tiskarna SALVE d. o. o. Ljubljana. Kdor jo želi imeti, naj pokliče pisca na telefonsko številko: 01/8341 889 oziroma mu piše na elektronski naslov: jozef_pavlic@t-2.net