PRESUNLJIVA PESEM ZVONOV

Številnim Slovencem, ki radi obiskujejo Novigrad, sem hodijo na dopust, se kopajo v bližini ali malo dlje.

V visokem zvoniku župnijske cerkve sv. Pelagija, zavetnika mesta, in sv. Maksima, v Novigradu zazvoni poldne. Sedim na obrežju urejene plaže blizu Treh palm s kamnito kapelico sv. Lucije in opazujem premikanje zvona v zvoniku, zgrajenem po vzoru sv. Marka v Benetkah. Do mene prihaja ubrana bronasta slavilnica Božji Materi. Sprašujem se, katera livarna je vlila ta zvon. Mogoče istrska, avstroogrska, ko je bila Istra še pod »ranjko Avstrijo«, italijanska, ko je bila pod Italijo.

Pesem zvona me prevzame. Presune. Kot me ni še nikoli v Istri, pa sem bil že tolikokrat z ženo in otroci na dopustu in počitnicah v Novigradu. Posebne dogodke moraš občutiti in začutiti v posebnem trenutku. Izbranem od Boga, narave, stvarstva okrog sebe; vsega, kar je ustvaril človek. Tudi mesto Novigrad. Nekdanje škofijsko mesto. Slovensko bi mu rekli: Novo mesto. Baje so ga zgradili prebivalci Emone, ko so se sem zatekli pred Huni. Imenovali so ga Nova Emona (Neapolis), kar pa naj ne bi bilo potrjeno.

Novigrad je slikovito sredozemsko mesto, ki leži na zahodni strani Istrskega polotoka, južno od Umaga. Nekdaj mirno ribiško naselje se je z leti razvilo v priljubljeno turistično središče, ki privablja turiste iz vse Evrope in sveta. S severnega dela ga zapira zaliv reke Mirne, ki se tukaj izliva v Jadransko morje.

Sedanja troladijska bazilika, ki je bila do leta 1831 katedrala, je svojo prvotno obliko dobila v zgodnjekrščanskem obdobju, v 5. in 6. stoletju. Sledovi tega obdobja so vidni na severnem vzdolžnem zidu bazilike, kjer so leta 1972 odkrili zgodnjekrščanske okenske okvirje. V sklopu sakralnega kompleksa se je nahajala tudi krstilnica, ki je bila porušena leta 1782 in škofovska palača, ki je bila porušena leta 1874.

Stari zvonik je bil porušen leta 1874, ko so zgradili nov samostoječi zvonik. Cerkev sv. Pelagija in sv. Maksima je bila temeljito obnovljena v letih 1408, 1580, 1746 in leta 1775. V srednjem veku je bila njena notranjost okrašena s freskami, kar dokazujejo njihovi ostanki na južnem oltarju. Sedanje neoklasicistično pročelje izvira iz leta 1935. Največja cerkvena znamenitost je zgodnjeromanska kripta, ki je ena redkih na Hrvaškem.

Novigrajska kripta je bila narejena po vzoru kripte v antičnem Ogleju, v karolinškem času na prehodu iz 8. v 9. stoletje, kar dokazuje pomembno povezavo med srednjeveškim mestom in frankovsko državo ter karolinškim kulturnim krogom. Kripta je dvorana s štirimi stebri, ki ima križne oboke, do nje pa sta bili z bokov glavne ladje speljani ozki stopnišči. V dvorani je bil sarkofag, ki je vseboval relikvije mestnega zavetnika sv. Pelagija. Pelagij je bil zgodnjekrščanski mučenec, ki se po legendi, navkljub mučenju, ni hotel odreči svoji veri.

Jožef Pavlič

Foto: Jožef Pavlič