V Sloveniji je izšlo že več knjig, ki imajo v naslovu besede pot, resnica, spomini, obračun in že s tem nakazujejo zvrst pisanja. Tem piscem se je s knjigo Moja pot letos pridružil naš občan dr. Marko Žerovnik iz Komende. Deloma je to že naredil v knjigah Po trnovi poti, Potovanja – doživljanje sveta iz prve roke (skupaj s soprogo dr. Angelco), Opojnost gora ter Poezija cvetja in življenja I. in Poezija cvetja in življenja II.  (družno z ženo Angelco), temeljiteje pa s svojo zadnjo knjigo Moja pot.

Tisti, ki ste že segli po njegovih delih, pa tudi po brošuri V iskanju zavetja in monografiji o kartografu Ivanu Selanu z naslovom Ivan Selan, boste v najnovejšem delu našega občana naleteli na že marsikaj povedanega v omenjenih knjigah, ob tem pa tudi veliko novega. Najpomembneje je to, da je že 89-letni pisec neizčrpne življenjske moči, ki je v življenju uspešno premagoval tudi hude bolezni in preizkušnje, v najnovejši knjigi strnil ključne dogodke, osebnosti in doživljanja v svojem dolgem življenju. Temu je dodal, kar je menil, da je prav, da je v tej knjigi. Predvsem svoje strokovno – geografsko in kartografsko delo, zasluge pri ustanavljanju občine Komenda in nastanku glasila Aplenca (skupaj z že rajnim urednikom Baldomirjem Kremžarjem je njegov ustanovitelj), delo v omenjeni občini v raznih odborih, svetih in drugje.

Knjiga obsega 368 strani, avtor jo je izdal v samozaložbi, tudi sam pripravil besedila za tisk in zasnoval njeno grafično podobo, prav tako naslovnico. Natisnila jo je kranjska tiskarna Oman.

Od mizarja do doktorja znanosti

Avtor Marko Žerovnik se v knjigi najprej predstavi. V uvodu razgrne svojo izredno pestro, zanimivo in ustvarjalno bogato življenjsko pot od rojstva 19. aprila 1932 v Mengšu do dosega doktorskega naslova z disertacijo Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (leta 1988); doktorja naravoslovnih znanosti s področja geografije.

Marko Žerovnik je opravljal odgovorne in zahtevne službe. Zaposlil se je na Geološkem zavodu Slovenije v Ljubljani, Naravoslovni fakulteti v Ljubljani, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani ter na Geografskem inštitutu pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani, kjer je več let vodil Kartografski zavod. Pred upokojitvijo je bil samostojni kulturni delavec. Njegovo strokovno delo, predvsem geografsko in kartografsko, je opisano in prikazano zlasti v posebnem obsežnejšem razdelku knjige. Ob tem tudi avtorjev smisel za oblikovanje, posvečanje fotografiji in drugemu, s čimer je obogatil knjigo.

Predvojno, vojno in povojno obdobje

Velike vrednosti so njegovi živi spomini na obdobje od leta 1932 do 1941 (strani 11 do 42), drugo svetovno vojno (strani 42 do 82), čas po tej vojni (strani 82 do 88). Prav posebej zaradi tega, ker je Marko Žerovnik sam doživljal ta obdobja, je v njih imel srečo, da je potegnil daljši konec, kajti nekajkrat je bil na robu življenja in smrti. Gre za tragične zgodbe, o katerih lahko le rečemo, da je dobro, da jih ni več, je pa prav, da so napisane. Tudi z območja naše sedanje občine (likvidacije naših ljudi in Neslovencev).

S teh obdobij pisec preide na svojo nadaljnjo življenjsko pot v Mengšu, vključevanje v dejavnosti v tem kraju, izobraževanje od osnovne šole, vajeniške, dela na očetovo vztrajanje v njegovi mizarski delavnici, ob tem pa velike želje, da iz sebe naredi kaj več, doseže več kot je hotel oče. Zato se je vpisal na srednjo tehnično šolo v Ljubljani, študiral geografijo (študij je končal 3. decembra 1971 kot univ. dipl. geograf), dobil celo študentsko Prešernovo nagrado za skupinsko delo: Elementi geografsko populacijskega razvoja celjske občine med leti 1869 – 1960.

Zelo zanimiv je tudi opis Žerovnikovega služenja vojaškega roka v Srbiji.

Med zaposlitvami omenja tudi ravnateljsko službo v Centru srednjih šol v Domžalah, med katero je pri Interesni izobraževalni skupnosti v Občini Kamnik pridobil denarna sredstva za nakup zemljišča za osnovno šolo in poznejšo telovadnico v Komendi.

Dragocen je tudi dokumentarni spomin na osamosvajanje Slovenije in desetdnevno vojno na naših tleh (strani 116 do 126). Prav posebej na prizadevanja za ustanovitev samostojne občine Komenda, pri čemer je igral pomembno vlogo, je za to tudi dobil srebrno priznanje občine Komenda.

Po ljubih mu gorah doma in na tujem

Avtor na strani 129 preide na svoja, družinska in prijateljska pota Po slovenskih gorah in planinah.

Od strani 169 tem dodaja zahtevne in zelo zahtevne vzpone na evropske vrhove z najvišjim Mont Blancom (4810 metrov) in zunaj »stare celine«. Celo na najvišjega v Afriki Kilimandžaro (5895 metrov).

Geografsko in kartografsko delo

Strani od 229 namenja svojemu najpomembnejšemu strokovnemu delu – kartografiji. Piše ter v sliki in zemljevidih prikaže, kako je z njimi geografsko in kartografsko izobraževal Slovence od učencev šestega razreda osnovne šole (prvi predstavljeni zemljevid na strani 232), spregovori o svojem prvem atlasu za tretji in četrti razred osnovne šole in drugih učnih pripomočkih, izrisu novega načrta za Ljubljano in Maribor, zemljevidu Julijskih Alp, dokončanju stenskega zemljevida Slovenije po smrti izjemnega kartografa samouka Ivana Selana v merilu 1: 150.000, turističnem zemljevidu Slovenije v merilu 1: 300.000 (vsebino je z njegovim sodelovanjem pri izdelavi višinskih plasti reliefa leta 1949 pripravil Ivan Selan), prenovljenem ročnem zemljevidu Slovenije v merilu 1:500.000. Vsa ta in druga kartografska dela pospremi z ocenami strokovnih krogov v javnih občilih.  

Zadnji del knjige avtor namenja svojim pisnim delom. Poleg proze tudi poeziji, saj je doslej izdal že tri pesniške zbirke: Odmev tišine, Utrinki in Poezija Gorenjske. V zbirki Utrinki se je pesniško sprehodil po vaseh naše občine.

Avtor več demografskih študij

Dr. Marko Žerovnik je tudi avtor več poglobljenih demografskih študij za občine Komenda, Kamnik in Mengeš.Za občane Komende so zlasti pomembne tiste, ki zadevajo osnovno šolstvo, celostni razvoj Komende, Križa in Most, pogled v prihodnost šolstva v naši občini, pa tudi samo občino (strani od 295 do 304).

Čisto na koncu knjige se pisec vrača k svoji »ljubezni« in raziskovalni strasti obenem; to je celovitemu prikazu dežel zunaj Evrope, ki jih je obiskoval z ženo Angelco, prijatelji in drugimi sopotniki. Začne z obiskom Sovjetske zveze in Uzbekistana (leta 1967), konča pa s potovanjem z ženo Angelco leta 2015 v Venezuelo.

Dr. Marko Žerovnik sklene svoje obširno delo z zapisom v Wikipediji, v kateri je v kratkem predstavljeno vse, kar je naredil v življenju, ter povzetkom le-tega na strani 366 (tudi v angleščini).

Ker je tako prizadeven, trden in navajen dela, lahko od njega pričakujemo še nova knjižna dela. Dosedanja, kot življenjska pot dr. Marka Žerovnika, so potrdilo, kaj vse se da narediti, če ima človek močno voljo, zna dobro izkoristiti svoje talente in naredi vse, da doseže cilj.

Zapisal: Jožef Pavlič

Fotografije: Iz osebnega arhiva dr. Marka Žerovnika