Logo MojaObčina.si

Komenda

JUTRI
5°C
-1°C
NED.
5°C
3°C

"ODNESITE DOMOV NEKAJ LEPEGA!"

Predstavitev tretje pesniške zbirke Utrinki pesnice Nine Karle Osredkar

Pesnica Nina Karla Osredkar iz Kamnika je ob koncu predstavitve svoje tretje pesniške zbirke Utrinki (prvo leta 1987 je naslovila Ostane le ruša, drugo leta 1989 Odmevi) obiskovalcem v prostorih nekdanjega mekinjskega samostana zaželela: »V svoje domove odnesite nekaj lepega!« In dodala: »Naj vam bo življenje lepo in prijazno! Če boste sprejeli moje pesmi, bom prišla med vas.« 

Obiskovalci, kolikor jih je iz previdnostnih razlogov zaradi nevarnosti okužbe s covid – 19 (Kamnik je čisto pod vrhom v Sloveniji po številu odkritih obolelih) smelo iti v izjemen za raznovrstne prireditve namenjeni prostor, ki so ga poživljali po obnovi prezentirani detajli, značilni za sakralne prostore, so s kulturno-umetniškega dogodka odnesli veliko lepega. Za to je najprej zaslužna pesnica Nina s svojimi pesmimi, pa tudi uvodničarka v prireditev direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir, predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar, ki je napisala spremno besedo v pesniško zbirko, recitatorji pesmi Tone Ftičar (bral je pesmi iz avtoričine druge pesniške zbirke), Irena Osredkar Ačkovič in Marta Grkman Repolusk ter mlada glasbenika Neža Grkman (pevka) in Anže Babnik (kitarist). 

Podbrežnik Vukmirjeva je na začetku kulturnega dogodka umestno vprašala: Zakaj pisati danes? In tudi odgovorila: ker nas pisanje povezuje, zbližuje s piscem pa tudi med seboj, ko se čutimo povezane s tistim, kar nam je pisec (pesnik, pisatelj, dramatik …) želel sporočiti. Tovrstno druženje nas v času nevarnosti okužbe s korona virusom, ko moramo nositi maske, ovira glede neposrednega stika, a kljub maski na obrazu lahko vidimo iskreni nasmeh človeka. 

Takšnih nasmehov smo ta večer videli zelo veliko. Najprej v očeh avtorice pesniške zbirke Utrinki gospe Nine, ki je izredno kultivirano (vidi se ji, da je bila dolga leta učiteljica) pozdravila navzoče, se zahvaljevala zaslužnim za zbirko (med njimi več sponzorjem, na prvem mestu občini Kamnik), predvsem pa nastopajočim. Kot prvi dr. Humarjevi, ki je obsežno predstavila pesnico, njeno življenje, posebej srečanja z njo od leta 1953, ko se je priselila v Kamnik, šest let (od leta 1954) poučevala na Osnovni šoli Stranje, nato do upokojitve na Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Poudarila je, kar je pesnica zapisala o sebi: »Pesmi so bile moja nuja in način izpovedi. Pisala sem že na učiteljišču, a so se pesmi porazgubile.« Kako prav je naredila, da je pisala dalje, je dr. Humarjeva, z ozirom na tretjo pesniško zbirko Utrinki, povzela: »To je izpoved, ki človeka v tem marsikdaj neurejenem svetu lahko umiri in ga napolni z občutjem lepega.«

Da gre za uveljavljeno književnico, je moč videti po tem, da sta bili leta 1985 v antologiji Lirika slovenskih pesnic 1849-1984 objavljeni dve njeni pesmi, da je predgovor v drugo zbirko Odmevi napisal dr. Matjaž Kmecl, da jih je brala v radijskih oddajah Besede, besede, da so jih ponesli v Ameriko Kamniški koledniki, ko so tam gostovali, da so bile prevedene v nemščino, ko so predstavljali pisce treh mest, povezanih s Kamnikom, ter da so bile objavljene v Kamniškem zborniku leta 2004 in 2012. 

V tokratni zbirki, ki jo krasi krasna naslovnica z upodobitvijo boginje Venere (takšna je učiteljica Nina leta ostala v spominu Marjeti Humarjevi, ko jo je kot učenka srečala – bosonogo in dolgih valujočih svetlih las – pred šolo, v kateri je učila) Maje Sajovic Verbole, je objavljenih 49 pesmi. Glavne teme so: narava, ljubezen, osamljenost, pesničini najbližji, odnosi med ljudmi in do ljudi. V njih »se zrcali občutljiva duša zrele ženske. /…/ Ljubezen je nežna želja po dotiku ali spomin na nekdaj doživeto ali samo izsanjano. /…/ Pesnica razmišlja o medčloveških odnosih, ki v njej zbujajo razočaranje in strah pred prihodnostjo. /…/Utrinki prinašajo izrazito osebne pesmi.«

Tone Ftičar je opozoril, da je danes vse preveč »blebetanja«, praznega govorjenja, ko beseda izgublja svojo pravo vrednost. Čisto drugače pa je pri pesmih gospe Nine, ki obvlada pesniški jezik, ima lep in poglobljen odnos do ljudi, je bila učiteljica, ki so jo imeli učenci radi, je polna žlahtnega sočutja in miline. Ohranila je »ljubezen in vero v človeka«. V njeni poetiki si podajajo roke Eros in Tanatos, biti in ne biti, veselje in žalost, optimizem in nesmisel življenja, na koncu pa prevladajo »optimistični in spodbudni toni«. Da res, so navzoči začutili že iz izbora pesmi v drugi pesniški zbirki Odmevi, ki jih je Ftičar za tem recitiral, prav posebej pa v pesmih v zadnji zbirki Utrinki, ki sta jih izredno lepo in z občutkom recitirali Irena Osredkar Ačkovič in Marta Grkman Repolusk. Kot zadnjo je avtorica sama prebrala pesem Blagoslov.

Veliko sta k zares lepemu kulturnemu dogodku v zahajajočem soncu, ki se je poigravalo z oblaki in poljubljalo obronke Krvavca, pripomogla glasbenika Neža Grkman s petjem in Anže Babnik z igranjem na kitaro.

Pokazalo in izkazalo se je, kako zelo v času odtujevanja drug drugemu, strahu pred možno okužbo s covid – 19 in vsem, kar se dogaja na politični, družbeni in socialni ravni v Sloveniji, potrebujemo takšne prireditve. To je bilo čutiti pri vseh navzočih, ki so že v mraku odhajali pomirjeni na svoje domove. Takšni so bili, ker jih je umirilo lepo, plemenito in dobro tega večera. Bilo ga je v obilju. 

 

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi