15. aprila 2019 zvečer, ko sem poklicala hčerko, da bi skupaj molili, kot vsak večer, je prišla z mobitelom in čisto pretresena kazala posnetek v živo - Notre Dame iz Pariza v plamenih….Tudi ona jo je pri svojih rosnih 17 tih letih že vzljubila. Toliko lepih spominov je povezanih z njo, simbolom evropske kulture in vernosti, predanosti nebeški Materi in Njenemu Sinu, ki ga v Notre Dame v Parizu drži na rokah…

Moja prva misel je bila: "Vernemu vse pripomore k dobremu. Evropa se bo ob tem, ko ogenj požira enega od simbolov naše istovetnosti, katedrale Naše Gospe iz 12. stoletja po Kristusu…….morda zamislila, kam plove, ko seka svoje korenine, ko ne prizna svojega krščanskega porekla, ko sprejema vse "novo", le Boga in z njim Jezusa, ne…." Potem sva molili in eno ZdravaMarijo namenili tudi za Notre Dame.

Že prej smo imeli kupljene letalske vozovnice, da bi del velikonočnih dni preživeli v Parizu.

Z vnukoma smo imeli vsak dan zastavljen cilj ogledov lepot Pariza.

26. aprila je bila na vrsti Notre Dame,  kamor smo šli z metrojem. 

Ogledali smo si jo z vseh strani.

Povsod so ovire. Ni mogoče priti do nje, kakor smo to lahko storili v vseh teh letih, ko smo obiskovali Pariz…….Vidi se posledice ognja, a ne tako drastično, kot sem pričakovala. Ogromno je turistov.

Upanje ni ugasnilo. Notre Dame že obnavljajo. Videli smo, kako so vozili ogromne trame, ki so jih že pričeli nameščati na poškodovani del.

Vnuka sta si želela sladoled. Naleteli smo na slaščičarno, za katero smo potem, ko smo bili že notri, izvedeli, da spada med točke, ki jih je nujno treba obiskati v Parizu. Sladoled oblikujejo v obliki vrtnice. Jon je vzel zeleno limono, Ana pa belo limono.

Na mostu za parkom ob katedrali, z lepim pogledom nanjo, je neki mlad violinist čudovito igral. Z otrokoma smo se usedli na pločnik in poslušali. Bilo je lepo. Želela pa sem si, da bi zaigral še Mariji. Ko je njegovo igranje trajalo že kake dobre pol ure, se je nenadoma oglasila Schubertova AveMarija.....Na glas sem zaklicala: »To sem čakala!« Množica ljudi se je ob tej pesmi zbrala okoli violinista……Marija zbira svoje otroke. Nekdo je rekel, da je Naša Gospa žrtvovala svojo katedralo, da bi k sebi pritegnila čim več svojih otrok.

dr. Marta Ciraj