Janez Plevel, prvi tenor, Janez Golob, drugi tenor, oba iz Tunjic, Peter Pibernik, prvi bas (bariton), iz Suhadol in Marko Cerar, drugi bas, z Gore, so že sami po sebi odlični pevci. To so potrdili v zborih, v katerih so nastopali skupaj ali posamič. Peter Pibernik poje tudi pri mešanem cerkvenem pevskem zboru pri mašah na nedelje ob 7. uri v komendski župnijski cerkvi, ob velikih cerkvenih praznikih pa popoldne tudi pete litanije Matere Božje. Pri raznih prireditvah posebej rad in zelo občuteno zapoje solo del pesmi o rodnem krovu – domači hiši.

Omenjeni pevci so svojo pevsko nadarjenost, ljubezen do lepe slovenske narodne in drugih pesmi ter tudi dobro medsebojno ujemanje pred okrog desetimi leti združili v pevsko skupino – kvartet. Ker prihajajo iz treh različnih vasi, so se poimenovali Fantje iz treh vasi. Domiselno, saj njihove zapete pesmi spominjajo na vasovanje pri dekletu, prvo ljubezen, ljubi jim domek, v katerem so se rodili, vrt okrog njega in rože v njem, jutranje meglice, ki so se predle okrog njega in bližnje Pšate ter njenih pritokov, poglede na prelepi slovenski bližnji in malce oddaljeni planinski svet in še marsikaj drugega, kar uhaja pogledu in občutju sodobnega Slovenca, oni pa to skušajo obdržati in ohraniti v pesmi. Ne le zase, marveč tudi za druge, ki so jim tovrstne pesmi blizu, jih znajo ceniti, se jih zares razveselijo, se jim ob njih orosi oko, prebudijo spomini, tudi potoči solza ganotja.

Tako je bilo v sredo, 18. julija, popoldne, ko so peli v Domu svete Katarine v Mengšu. Stanovalcem doma, med njimi tudi Ivanu Dolčiču iz Most, so se zaiskrile oči, povrnili trenutki, ko so bili sami mladi, še zdravi in polni življenjskih moči in načrtov; nekaterim so se same od sebe začele premikati ustnice, so polglasno ali na tihem zapeli s pevci. Deset pesmi v polurnem programu nastopa in še eno povrh, ker so imeli tako hvaležne poslušalce in poslušalke. Med njimi tudi redovnice iz reda Hčera krščanske ljubezni (usmiljenke), ki posedujejo omenjeni dom z okrog 60 stanovalci, v enem krilu pa tudi same stanujejo, skrbijo za številne starejše članice reda. V njihovem imenu je gostujoče pevce pred njihovim nastopom pozdravila, po njem pa se jim je zahvalila s. Polona Vidic, delovna terapevtka v domu. Njene besede: »Nismo vedeli, da imamo tako blizu tako dobre pevce,« so bile več kot zgovorne. Za dodatek pa ugotovitev Marte Jaklič iz Velikih Lašč, stanovalke v domu: »Lepo ste peli tiste naše 'ta stare' pesmi.«

Pred vsako pesmijo je Janez Golob, ki so mu pevci prisodili vlogo voditelja zbora (sicer pravijo, da je pri njih »kolektivno vodstvo«), kratko predstavil vsebino pesmi. Tako so se lahko poslušalci in poslušalke še bolje vživeli vanje. Osebju doma so se za povabilo na nastop ter pogostitev zahvalili s pesmijo o lepoti naših planin, gorskega sveta. Obljubili so, da bodo še prišli, posebej zato, ker so imeli v domu tako hvaležne in pozorne poslušalce in poslušalke. Ivanu Dolčiču bo ostal v spominu tudi stisk roke in spodbudne besede rojakov iz komendske župnije Petra Pibernika in Marka Cerarja.

Pri pogostitvi je »padla beseda« tudi o morebitnem slavnostnem koncertu kvarteta Fantov iz  treh vasi, saj se bliža desetletnica njihovega skupnega petja in nastopov. Lepo in prav bi bilo, da bi do tega koncerta tudi prišlo, kajti malo (ali pa sploh ne) je pevskih skupin, ki znajo tako ubrano, lepo in srčno zapeti, da ob njihovem petju zares začutiš, kar je od slovenskega izročila še posebej drago slovenskemu srcu in duši. Naj jim zdravje še dolgo in dobro služi, da jim bomo lahko še velikokrat prisluhnili v naši občini, župniji ali pa kje drugje.

Foto: Jožef Pavlič