Večna luč
 

Za vse je dovolj ognja,

le priti je treba ponj

preko vseh ovir in mimo stranpoti,

strmali in vrhov do tistega kraja, stražnika in templja,

kjer človek začuti: tukaj zares delijo tisto, kar sem že dolgo iskal.

Tu bom počakal, da pridem na vrsto,

položim svojo plamenico v ognjišče pred Njim,

se sklonim do tal,

poljubim sandale,

poprosim:

Daj, prižgi jo še meni,

da bo plamtela le Zate,

jaz pa živel od njenega sija in želje:

enkrat se bom tudi jaz vnel, zagorel in vzplamtel

v ognju resnice,

v siju svetlobe,

v žaru spoznanja:

luč si le Ti,

jaz pa iskalec sledi,

ki vodijo k Tebi

v dvorane Večne luči.