Kako ima rad Glavarja, so navzoči izbrani občudovalci Glavarjevih zamisli in dela začutili že iz proštovih besed na začetku maše ob 12.30: »V tej cerkvi je bil pred tristo leti – 2. maja 1721 – krščen Peter Pavel Glavar, velik mož slovenskega naroda in njegov velik dobrotnik. Danes se bomo Bogu posebej zahvalili, da ga je obdaril s tolikimi darovi, da nam je postal pravi vzornik, zgled in, lahko rečemo, tudi priprošnjik.«
V govoru med mašo je prošt Lap najprej v duhu Božje besede tokratne nedelje, povezane s čudovito prispodobo trte in njenih mladik, opozoril na našo povezanost s Kristusom od krsta dalje. Okrogla obletnica Glavarjevega krsta nas spominja tudi na naš krst in na to, da moramo »biti žive mladike na Jezusovi trti«. Takšna mladika je bil naš Peter Pavel Glavar. Kako ga imam rad! Kako se je zavzemal za mojo rojstno in krstno župnijo Komendo! Kako so ga imeli komendski župljani radi! Kaj vse je naredil za Komendo, kaj vse je dal Slovencem, kako natančno in odločno je izvrševal odloke tridentinskega koncila. Dvakrat v letu je obiskal vse župljane. To je bila pastorala kontakta, druženja, prave duhovnosti.
Čudovit zgled molitve nam je dal že pri jutranjem oblačenju. Za vsako stvar, vsak kos oblačila, ki si ga je nadel, je sestavil molitev. Znal je živeti v povezanosti z Gospodom. Bil je navdušen karitativni delavec. Za ostarele siromašne in bolne kmete je v Komendi ustanovil eno prvih hiralnic. Skrbel je, da bi ljudje zdravo živeli in imeli pravi odnos do narave. Ko je leta 1766, star 45 let, odšel iz Komende na Lanšprež na Dolenjskem, je tam ustanovil šolo za čebelarje. Obnovil je staro razpadajočo graščino in kapelo. To je energija, ki jo človek dobiva, če živi iz Boga! Dobil jo je v evharistiji. Dolenjce je učil tudi sadjarstva. Ravno letos so dolenjski čebelarji posadili 65 visokodebelnih sadnih dreves v bližini Glavarjeve graščine, ki so jo do tal podrli v slavnih letih svobode.
Glavar je sadil tudi lipe. V Komendi in na Lanšprežu. Drevesa simbolnega pomena za Slovence. Ljudi je duhovno prebujal, jih spodbujal: Imate prave korenine, ste v Božjem programu, lahko prinašate zdrave sadove. Da je bil Peter Pavel Glavar krščen na isti dan, kot je bil rojen, prav v tej cerkvi, nam potrjuje, da smo priče teh bogatih korenin. Ta maša je za nas posebno doživetje, spodbuda, da se bomo še bolj vključili v Jezusa Kristusa, da bomo kvas in sol tega sveta. Ne na kolesih ob petkih, kjer vpijejo stare parole. Kako brihtno živimo v modernem svetu nebotičnikov, sodobnih cest, interneta, duhovno pa tako ohromljeni. Potrebujemo vzornike, kakršen je bil Peter Pavel Glavar.
Pred molitvijo očenaša je prošt Lap navzoče povabil: V času, ko smo raztreseni, se izgovarjamo, da nimamo časa, si težko predstavljamo, kako je bilo v časih Petra Pavla Glavarja, ga prosimo, naj nam pomaga v duhu in resnici.
Mašo je z igranjem na citre zelo polepšal citrar Tomaž Plahutnik, s petjem pa njegovi pevsko in glasbeno nasploh zelo nadarjeni hčerki pevki Ana in Manca. Vsi trije so polepšali tudi praznovanje pri proštu Lapu na njegovem vrtu, med katerim je naš komendski rojak zapel tudi svojo najljubšo pesem: Zabučale gore.
Slovesen spomin na Glavarja je v komendski župnijski cerkvi med mašo ob deseti uri, darovano posebej za znamenitega rojaka, obudil tudi naš rojak duhovnik Martin Zlobko. V pridigi, ki jo je osredinil ob Božji besedi, je dejal: »Lep zgled vcepljenosti v Kristusa je tudi Peter Pavel Glavar.« Dodal pa: »Življenje mu ni bilo preveč naklonjeno.«
Kako velik praznik smo obhajali, je Zlobko pokazal tudi s tem, da si je oblekel prekrasen mašni plašč, ki ga je Glavarju leta 1753 podaril njegov oče komendator baron Peter Jakob de Testaferrata.
Na koncu maše nas je z malim preludijem v C-duru presenetil naš organist Peter Grm. Mojstrsko ga je zaigral na prenovljene Mauracher-Jenkove orgle.
Slovesnost v ljubljanski stolnici in druženje na proštijskem vrtu je s svojo kamero posnel snemalec Janko Žagar.
Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič
