Logo MojaObčina.si
DANES
26°C
12°C
JUTRI
21°C
16°C
Oceni objavo

OŠ Komenda Moste v šol.l 2017/2018 ponovno izbrana z Erasmus projektom

Otroci in delavci OŠ Komenda Moste smo se v okviru Erasmus projekta udeležili dveh mobilnosti in sicer v Bolgariji in Romuniji.
OŠ Komenda Moste je tako kot že nekaj zaporednih let, ponovno vključena v Erasmus projekt. Sodelujemo s partnerskimi šolami iz Bolgarije, Italije, Romunije in Turčije. Rdeča nit projekt so lokalne zgodbe in legende, kulturna dediščina ter dvig tolerance do tujcev in drugačnih. 
V okviru projekta je ena izmed najbolj zanimivih dejavnosti tudi mobilnost učencev in delavcev šole. To pomeni, da učenci in delavci šole potujejo v tujo državo za 7 dni. Preko dneva se nahajamo v gostiteljski šoli, preostali čas pa preživijo otroci pri gostiteljskih družinah skupaj s svojimi gostitelji. Prav tako pa imamo tudi učitelji možnost spoznati drug drugega in navezati pristne stike med seboj. 

Prvi projektni sestanek - TPM (samo koordinatorjev projekta na šolah) je bil opravljen meseca decembra 2017 v mestu Vibo Valentia v Calabriji, Italija. Prva mobilnost (LTTA) otrok je bila opravljena aprila letos v Bolgarijo, v mesto Varshets; druga mobilnost pa je bila v Romunijo (junija letos), v mesto Targoviste. 

Takole je o svojih doživetjih napisala ena izmed udeleženk mobilnosti v Bolgarijo:

V nedeljo, 15. 5. 2018, smo ob osmi uri zjutraj z učitelji in sošolci odšli Bolgarijo. Vožnja je bila dolga in zelo utrujajoča. Skupaj s postanki smo se peljali okoli 14 ur. Pred šolo smo prispeli okoli 10. ure zvečer, kjer so nas že čakali učenci iz Bolgarije. Ostali sošolci so odšli z Bolgarskimi učenci, jaz in še dve punci pa smo odšle v hotel z učitelj. Ker smo bile po celem dnevu vožnje zelo utrujene smo se samo umile in odšle spat.

Prvi dan, ponedeljek, smo ob osmi uri zajtrkovali v hotelu, saj smo ob pol  desetih že morali biti v šoli. V šoli smo se zbrali vsi iz vseh držav, ki sodelujemo pri projektu Erasmus+. V dvorani smo imeli kratek govor župana, nato pa smo imeli nekaj družabnih iger kjer smo se med sabo premešali. Po koncu iger, smo odšli na šolsko igrišče, kjer smo se učili tradicionalnega Bolgarskega plesa. Nato smo imeli prosti čas, ki smo ga izkoristili tako, da smo odšli v park z Bolgari. V šolo smo se vrnili malo prej in v dvorani peli in plesali z Bolgarskimi učenci. Nato smo imeli kosilo. Po kosilu smo odšli na ogled šole. Njihovi hodniki in učilnice so bili malo pusti, vendar je bilo zunaj šole toliko več rastlin, vrtov ter igrišč. Sledil je še ogled parka. Park mi je bil zelo všeč, saj je blizu šole, lepo je urejen in miren. Spet je sledil prosti čas, po njem pa večerja. Po okusni večerji smo odšli vsak v svoj dom.

Drugi dan, torek, smo zajtrkovali ob 8.15, nato pa odšli v šolo. Tam  so nam razdelili malico in odpeljali smo se v samostan, ki mi je bil zelo všeč. Po kosilu v šoli so nam učenci iz Bolgarije pripravili nekaj predstavitev o njihovem mestu, zgodovini Bolgarije, Bolgarskih izumiteljev in športnikov. Pri poslušanju sem se morala malo potruditi razumeti kaj govorijo, saj so govorili malo bolj slabo angleščino kakor mi. Sledile so tekme odbojke in namiznega tenisa. Slovenski otroci smo tekmovali v odbojki proti Bolgarskim otrokom. Oba seta smo izgubili le za las, vendar tekma ni bila ravno pravična. Nato smo imeli prosti čas, med katerim smo se spet zabavali v parku. V šoli smo potem imeli večerjo in po njej odšli vsak v svoj dom.

 

Tretji dan, sredo, smo jaz in še punci s katerima sem bila v hotelu skupaj, v šolo odšle peš, saj smo se takrat že znašle v mestu. V dvorani smo imeli predstavitve. Mi smo predvajali dva video posnetka in prebrali dve predstavitvi. Naše predstavitve so bile najboljše, saj smo od vseh znali najbolje angleško. Po predstavitvah smo odšli v jamo. Kosilo smo dobili v vrečkah in smo ga pojedli, ko smo prišli iz jame. V njej je bilo zelo razburljivo, saj ni bilo vse tako zaščiteno kot v Sloveniji in imeli so zelo zanimivo predstavo z lučmi. Nato smo odšli v mesto Vratsa, kjer smo lahko sami odšli malo po mestu. Po prihodu nazaj v šolo smo imeli še večerjo, nato pa smo se družili z Bolgarskimi učenci do pol desete ure zvečer.

Četrti dan, četrtek, pa smo morali biti v šoli nekoliko prej, saj smo bili prisotni pri pouku. Tam smo s učenci reševali liste v angleščini in se tudi pogovarjali med seboj. Nato smo zopet dobili kosilo v vrečkah, saj smo odšli na Belogradchik rocks, kjer mi je bilo najbolj všeč v celem tednu. Bili smo na skalah, z lepim razgledom na neomejen gozd in majhnim mestom pod skalami. Kasneje smo obiskali še grad, imenovan Baba Vida Fortress. Bil je zelo zanimiv, saj je bil bolje ohranjen in drugačen od slovenskih gradov. Ogledali pa smo si tudi mesti Vidin. Nazaj v šolo smo se peljali 3 ure, nato pa imeli večerjo. Po večerji naj  bi imeli disko, vendar je bil zaradi tehničnih težav odpovedan. Po  večerji smo odšli v park z Bolgari, vendar smo bili vsi malo utrujeni, zato smo se domov vrnili bolj zgodaj kot prejšnji dan.

Peti dan, petek, smo imeli zbor pred šolo ob pol desetih. V mešanih skupinah smo nato začeli izdelovati plakate. V skupini sem bila z dvema Bolgarkama, eno Italijanko in eno Romunko. Naš plakat je bil zelo lep. Po predstavitvah plakatov, smo izpolnili nek list in odšli na kosilo. Imeli smo dolg prosti čas, v katerem smo se že malo začeli poslavljati od Bolgarov, saj smo vedeli, da naslednje jutro že odidemo. Kasneje smo imeli koncert. Nastopale so plesalke v njihovi narodni noši, mažoretke, pom-pomi, pevski zbor, 2 solistki in en par. Zlasti so mi bile všeč pevke in mažoretke. Nato smo imeli večerjo, po večerji pa smo se družili z Bolgari. Domov smo odšli okoli deste ure zvečer, pospremila pa nas je tudi Bolgarka z imenom Elina.

           

V soboto smo izpred šole odšli ob sedmi uri zjutraj. Slovo je bilo zelo grenko, saj smo vedeli, da se ne bomo dolgo videli. Vožnja nazaj je trajala manj časa kot za naprej. Vmes pa smo se ustavili še v gostilni. Domov smo prišli okoli šestih zvečer.

V Bolgariji mi je bilo zelo všeč in če bi imela možnost, bi takoj odšla še enkrat. Tam sem dobila tudi veliko novih prijateljev, s katerimi sem v stikih še sedaj. To potovanje je bilo nepozabno.

Nina Mikelj, 8.B "

Oglejte si tudi