Drugo vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov

Urad za družino v Nadškofiji Ljubljana (tajnik mag. Luka Mavrič) in duhovno gibanje Možje sv. Jožefa sta v sodelovanju z duhovnima gibanjema Katoliška prenova v Duhu in Emanuel ter Zavodom sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani 16. marca v prostorih omenjene ustanove pripravila drugo celodnevno vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov. Prišlo jih je okrog 250, pridružili so se jim tudi številni duhovniki in redovniki. Vodilna misel srečanja je bila: Srečen in uspešen?  Srečanje se je začelo s slavilno molitvijo v kapeli Zavoda sv. Stanislava, ki so jo oblikovali in vodili člani Katoliške prenove v Duhu in Emanuela.

PRIČEVANJA UDELEŽENCEV SVETOVNEGA SREČANJA V RIMU

Dr. Janez Cerkovnik je za tem ob slikovnem gradivu predstavil prvo mednarodno srečanje katoliških mož od 3. do 7. novembra 2018 v Rimu, kjer jim je govoril papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa, pri sredini splošni avdienci so se srečali tudi s papežem Frančiškom. Srečanja pod pokroviteljstvom CCEE (Sveta evropskih škofovskih konferenc) se je udeležilo tudi enajst Slovencev. Stalni diakon Matej Križanič je povabil udeležence, naj povedo, kaj so odnesli iz Rima. Iz njihovih besed (pričevanj) smo razbrali, da zelo veliko, da so s svojim petjem zelo navdušili vernike župnije sv. Jožefa blizu Vatikana, s katerimi so se družili pri maši, ter da je govornik p. Cantalamessa celo spremenil vsebino pripravljenih govorov, ko je videl, koga ima pred seboj in kaj možje predvsem potrebujejo ter pričakujejo od njega.

Tega, zaradi česa so se tokrat zbrali v Šentvidu, se je v svojem nagovoru med mašo dotaknil duhovni voditelj skupin Možje sv. Jožefa na Slovenskem p. dr. Viljem Lovše. Njegova prva beseda je bila: »Vesel sem vas!« Navzoče može, očete in sinove (bili so tudi iz komendske župnije, med duhovniki naš rojak Ivan Jagodic, župnik župnije Šentvid v Ljubljani) je povabil, naj ta dan v moči zakramenta svetega krsta vse svoje težave, bolečine in stiske izročijo Jezusu, od katerega edino prihaja prava moč, tolažba in rešitev. To naj naredijo v trdni veri Vanj, upanju in ljubezni.

Svojemu zavetniku sv. Jožefu so se ob koncu maše priporočili s posebno molitvijo.

IZVRSTNI PREDAVANJI P. CESTNIKA IN PASTORJA TELZEROWA

Navzoče sta zatem s svojimi predavanji, predvsem pričevanjem, nagovorila klaretinec p. mag. Branko Cestnik in protestantski pastor Steve Telzerow. Prvi z vprašanjem Moški, kaj si?, drugi pa s pričevanjem, kako je odraščal kot četrti najmlajši sin v družini zelo vernega in uspešnega očeta in ljubeče matere. P. Branko je duhovito predstavil vlogo moškega, moža in očeta v slovenski družbi. Pri tem se je posluževal šahovskih figur pri igri šaha. Posebej je opozoril na to, kar moškega, moža in očeta ogroža. Navzoče je  spodbudil, naj se notranje in zunanje uprejo temu, kar jim jemlje ugled, spodkopava njihovo vlogo »trdnjave« v družini, »duhovnega vodnika« (prezbiterja) in varuha. Njihovo vlogo je primerjal z viteštvom, idealom bojevnika za vse dobro, plemenito in pošteno: »Viteška duhovnost je lahko smerokaz za ponovni vzpon plemenite moškosti v zahodnem krščanstvu.« Spomnil je da »velike katastrofe najbolj udarijo po moških«. O tem je govorila izjava ene izmed v trpljenju preizkušenih Slovenk: »Joj, kako so naši moški trpeli!« Spomnil je na strašne žrtve med njimi v prvi in drugi svetovni vojni in na nekdanje težko in nevarno delo na kmetih, ko so se borili za preživetje svojih družin. Postavil se je po robu »agresivnemu feminizmu«, ki bi najraje naredil  moškega za sužnja svobodomiselni in pri pristranskih ideologijah navdihujoči se ženski. Ena od teh je tudi t. i. »utopično mirovništvo«. Kako naj moški, mož, oče brani svoj dom, kraj, domovino, če se bo predajal nekakšnemu umišljenemu pacifizmu, ne bo imel sredstev, po katerih bi segel v obrambi ob napadih na lastni dom, vrednote družine, na domovino?

Rekel je »ne« umišljeni ideologiji, da bo »svet lepši, če bo manj moških«, če se bo moškega odrivalo, žensko pa povzdigovalo, moškega prisiljevalo, da se bo moral ves dan udinjati v službi, s tem pa ločevalo od družine (agresivni kapital), ne bo več delitve na moškega in na žensko (teorija spola), se sin ne bo več učil obrti od očeta (to se že dogaja), bo žena dajala možu vedeti, da je vsaj toliko kot on, če ne več vredna v družini (ekonomsko osamosvojena žena z višjo plačo kot mož). P. Branko si je drznil v obrambo vse bolj v družbi napadenemu, razvrednotenemu in ogroženemu moškemu podvomiti: »Če bi ženske vladale svetu, to ne gre!« S tem je poudaril, kot pri igri šaha: vsa čast kraljici, a gorje, če je strmoglavljen kralj! Če je tako v družini …, ni mož več »prezbiter domače Cerkve«, potem je v tej družini nekaj zelo narobe. Nekdanji spiritual v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani Jože Vesenjak je to naredil v župniji Sv. Andraž na Štajerskem, ko je povabil može, naj sedijo v prezbiteriju cerkve. Ali si predstavljate, da bi tako naredil župnik vaše župnije? S tem bi dal vsej župniji, predvsem pa ženam, vedeti, kdo je glava v družini.
  

Pastor Steve Telzerow je v  svojem sijajnem nastopu navzočim možem, očetom in sinovom zagotovil, da ima »Bog načrt za Slovenijo« ter da čuti, kako imajo vsi skupaj »v tej sobi neverjetno skupno moč«. Ta moč izhaja iz zagotovila: »Vi ste namreč po veri v Jezusa Kristusa Božji sinovi (Gal 3,26). To zagotovilo je po pastorjevo »moja primarna identiteta«. Da lahko Boga kličem in pokličem: »Oče!« (Abba!) Da se zavedam, da je »naš dom pri Bogu, pri Očetu, in da ta dom nesem, kamor grem; da zaznavam očetovsko delovanje v vsem … Bog nas, može, očete, kliče, da odgovarjamo na ključna vprašanja.«

To sam izkuša v lastni družini s tremi otroki, je v družini svojih staršev, v kateri so se po očetovi smrti njegovi štirje sinovi pogovarjali le o tem, kakšno »duhovno dediščino« jim je zapustil, ne koliko denarja in drugega gmotnega, v premoženju. Najprej, da je bil njihov oče kljub veliki zaposlenosti stalno navzoč (če ne telesno pa duhovno) v družini, da so bili sinovi zanj najpomembnejši v življenju, jih je stalno spremljal, hodil bodrit na tekmovanja (vsi so bili športniki), je bil zavestno drugačen do njih kot je bil njegov oče do njega (ga je tepel, si zanj ni vzel časa, ga je zaničeval …). Zato je navzoče očete prepričeval: »Vaši otroci krvavo potrebujejo vašo navzočnost v družini.« Kot drugo pa – njihovo besedo: »Ne dopuščajte, da tišina najde lastno interpretacijo. Vaši otroci potrebujejo vašo besedo; da mislite nanje … Bog ne daj, da izrekajo svoje prošnje materam, ker vi ne odgovarjate nanje. Ona je pristojna za ženske, materinske zadeve, ne pa očetovske. Bodite navzoči v družini, tudi če ne govorite!«

In kot tretje: »Bodite predani domu! Zaščitite otroke pred nevarnimi vplivi!«

KAKO SEBE IN OTROKE OBVAROVATI PRED PORNOGRAFIJO?

Kakšni so ti, posebej pri širjenju pornografije, smo navzoči zvedeli pri izredno obiskali delavnici o pornografiji, ki jo je vodil Benjamin Tomažič; poleg te so bile še delavnice o »odnosu do denarja in imetja v poslovnem in družinskem življenju« (Matej Bregant), pričevanja in slavilne molitve.

BITI USPEŠEN POSLOVNEŽ

Pred omenjenimi delavnicami je pastor Petr Böhm nakazal, kako je katoličan lahko uspešen tudi v poslovnem življenju, a kljub temu ostaja trden in zvest katoličan. Povabil je k udeležbi na različnih seminarjih, na katerih govorijo o uveljavljanju svetopisemskih načel v poslovnem življenju, o poklicni etiki, o duhovnosti in poslovnosti in drugem, kar je pomembno, da ve in se zaveda poslovno uspešen veren mož in oče.

Pred delavnicami smo se razdelili v številne pogovorne skupine, kjer je vsakdo lahko popolnoma odkrito in sproščeno povedal, kar se mu je najbolj zapisalo v spomin ob predavanjih; predvsem o zavedanju »Božjega sinovstva« pri sebi in svoji vlogi očeta, vzgojitelja in branitelja družinskih vrednot, najprej pa ohranjanja družine same kot domače Cerkve in temeljne celice družbe.

DOMOV OKREPLJENI V BESEDI IN Z ZGLEDOM 

Srečanje so udeleženci sklenili s slavilnimi in zahvalnimi pesmimi ter prejemom zakramenta bolniškega maziljenja. V odločnosti, da bodo najprej z Božjo pomočjo in razsvetljenjem Svetega Duha, potem pa tudi pod varstvom in priprošnjo k svojemu zavetniku sv. Jožefu v prihodnje udejanjali svojo nezamenljivo vlogo v družini, krepili pa v skupinah po župnijah, so se možje, očetje in sinovi združili, objeti okrog ramen, v pesmi Odločil sem se slediti Njemu, nato pa razhajali na svoje domove. Z željo, da bodo v njih »duhovniki svoje hiše«, jih bodo pri tem podprle žene. Te so gotovo začutile, da so se možje in očetje vrnili domov drugačni. Ker so, kot jim je zagotovil pastor Steve, zajeli vodo iz studenca »neverjetne skupne moči«. V zavesti, da je Bog njihov oče, oni pa njegovi sinovi. V tej zavesti bodo še odločneje šli v boj za pravo slovensko družino. Kot bojevniki z orožjem Duha, zoper katerega ni obrambe, ker je kovano »zgoraj«, ne pa »spodaj«, kjer vladajo sile teme. Tem so ta dan napovedali odločen boj.

DUHOVNO IN ČLOVEŠKO OBOGATEN

Sam sem odšel domov zelo duhovno obogaten in človeško okrepljen. Tudi z zahvalo redovnika, ko sem v skupini pričeval o svoji zvestobi ženi, ljubezni do otrok in skrbi za dom, on pa je povsem odkrito spregovoril o svoji nelahki poti do duhovništva, samostanski skupnosti, kjer kdaj tudi »poči«, predvsem pa o odprtosti do ljudi, ki jim želi pomagati. Ljudje to čutijo in prihajajo k njemu po nasvet in pomoč. Bog daj Sloveniji še veliko takšnih dobrih, preprostih in ljubeznivih duhovnikov, ki razumejo ljudi, sem si zaželel. Obenem pa sklenil, da bom še bolj molil za tiste duhovnike, pri katerih ni tako. Če bi prišli v Šentvid, bi gotovo odšli domov drugačni. Za to se je treba podati na strmo in težavno pot. Kot se mnogi družinski očetje. Iz njihovih pričevanj je bilo to mogoče več kot očitno zaznati. Kako sta si zakramentalno duhovništvo in splošno duhovništvo lahko blizu in kako zelo je potrebna trdna povezanost med njima, moškimi, možmi in očeti ter sinovi in nebeškim Očetom, Alfo in Omego vsega.

Jožef Pavlič

Fotografije: Jožef Pavlič