Logo MojaObčina.si

Komenda

JUTRI
3°C
-1°C
PON.
3°C
-1°C
Deli

CITARUM - najbolj onesnažena reka na svetu, PŠATA - najčistejša v Sloveniji?

 Kdaj se bomo lahko komendski občani  spet brez skrbi kopali v Pšati in pili vodo iz nje?


Ob dokumentarnem filmu o indonezijski reki Citarum (TVS 2, 6. novembra), najbolj onesnaženi reki na svetu, pomislim na reko Pšato, blizu katere že skoraj 40 let teče moje življenje. Citarum za zahodu Jave je dolga 300 kilometrov, Pšata le 28,4  kilometrov. Ni ju mogoče primerjati, saj ob Citarumu živi 14 milijonov ljudi, vanjo se vsak dan izlivajo odplake 500 tekstilnih tovarn, poleg njih še druge; ob Pšati je le nekaj tovarn, industrijskih in drugih obratov. Preiskovalni novinar je s pomočjo ekološko ozaveščenih domačinov in znanstvenikov ugotovil, kako hude posledice ima to za ljudi, ki vodo iz reke Citarum uporabljajo v gospodinjstvu, pri pripravi hrane, osebni higieni in celo za pitje. V vzorcih las, ki jih je vzel od otrok, so ugotovili, za čim vse bolehajo; kako se z vodo iz Citaruma počasi, a gotovo zastrupljajo. Odgovorni so se vsi po vrsti izmikali, zagotavljali, da dobro skrbijo za čistočo vode, čiščenje odplak iz tovarn. Ko so jim predstavili porazne ugotovitve znanstvenikov, so dvignili roke, češ: Nič ne moremo narediti, če bi, bi nam tuji lastniki zaprli tovarne. Glavno vlogo namreč igra dobiček in ne človekovo zdravje. Visok državni uslužbenec je obljubil, da bodo zadevo preiskali in ukrepali. To so v resnici naredili le v eni veliki tekstilni tovarni: da so iz nje začele odtekati veliko bolj prečiščene odpadne vode. Vsaj en svetel zgled daje upanje, da bo Citarum postal čistejša reka. Pri izviru je namreč popolnoma čista, pitna, se v njej lahko kopaš, potem postaja zaradi tovarniških odplak vse bolj motna, škodljiva za zdravje.

 

Kako čista je Pšata?

Kako je s Pšato? Ne vem oz. se sprašujem, kaj so glede njene čistoče ugotovili strokovnjaki, ali jo redno preverjajo? Še za vodo iz pipe, ki priteka iz zajetja izpod Krvavca oz. iz osrčja Kamniških Alp, bi kdaj težko rekel, da je neoporečna. Posebej takrat, ko je kalna, vonjaš, da je klorirana, so pri vodovodu morali kaj nujnega postoriti, je z gora in hribov zgrmel kakšen plaz, je kaj neželenega priteklo v zajetje, v reko Pšato in njene pritoke. Če že drugega ne, fekalije tisoče smučarjev na Krvavcu, pa iz stotin vikendov, hiš in kmetij pod njim in vsega drugega, kar se razliva po pobočjih Krvavca in zliva v dolino v Pšato in njene pritoke. Mogoče je res bolje, da za to ne vemo, se tolažimo, kot pravi ljudska modrost, da je voda čista in pitna, ko preteče čez tri kamne.

 

Kot otrok sem brez skrbi in posledic pil vodo iz Pšate

Pšata je nekdaj res bila čista. Kot otrok sem, kadar smo kosili »Na partih« med vasema Glinje in Zalog, hodil pit v njeno strugo. Nikdar nisem zbolel, mi ni bilo slabo, me ni bolel trebuh. V njej je bilo toliko rib, kot jih nisem videl v nobeni drugi reki. Posebej v globoki vodi za mlinskimi zapornicami na njej. K Mrleževemu mlinu v Zalogu so se hodili kopat Založani in drugi otroci, k Mlinarjevemu mlinu v Mostah Moščani, Suhadolci pa v Roščov log. Precej ljudi, tudi nekaj otrok, je v Pšati utonilo.

Danes se mladi poleti kopajo v njej v Laguni pri Suhadolah, čeprav ne daje videza, da je ravno čista; motna je deloma tudi zaradi zemlje, ki jo izpodjeda, in bližnjih gozdnih pritokov vanjo izpod Hoste in Slevskega hriba. Kopališču, pa tudi zbirališču mladih, je dal ime Anton Železnikar (Pirnatov Tone), ki se je še pred časom, ko je bil zdrav, vse leto kopal v njej; posebej je navduševal s svojimi drznimi in lepo izvedenimi skoki v vodo. Žal si je nedavno pri tem poškodoval glavo in ramena, mi je povedal sosed Srečo Čehun, navdušen kolesar, ki se tudi kopa v Pšati; Tonetu želimo dobro okrevanje.

 

V mladih letih smo se Nasovčani kopali v potoku Brnik    

Sam sem se v otroških letih, ko sem še živel v rojstnih Nasovčah, redno kopal v Pšatinem pritoku Brnik, smo na njem gradili jezove, ga zajezovali pri Drešarjevem mlinu, kar je zelo jezilo mlinarja Franceta, saj so mlinski kamni drugače mleli žito, kot bi ga sicer; nas je vse prepodil. Tam smo vaški otroci tudi ugotavljali, da smo si različni, dveh spolov.

Ne morem reči, da je bil potok čist. Gotovo ne tako, da bi brez skrbi pil vodo iz njega, saj je do Nasovč »pretekel« že nekaj vasi: Grad, Dvorje, Cerklje, Zg. Brnik, Sp. Brnik, Vopovlje, Lahovče. Reka Pšata jih do Suhadol še več: Pšato, Poženik, Šmartno, Glinje, Zalog, Klanec, Podboršt, Gmajnico, Komendo  (Kaplo vas) in Moste. Dovolj, da kdo popusti skušnjavi in vanjo spusti, česar se želi znebiti. Tisti, ki to počne, si misli: Saj bo tako odteklo! Kaj pa je, recimo, cisterna gnojnice, s katero nimam več kam, ker jo je na travnikih že prepolno, se te dneve, ko ni dežja, kar cedijo od nje (gnojnica pronica v zemljo, kadar je veliko dežja in veliko vode, je nevarno, da je kaj, sicer že močno razredčene, zaide tudi v reko) v primerjavi z tisoči litrov, ki se v Pšati pretočijo v eni uri! Ali barva, ki mi je ostala? Najugodnejša priložnost za to je, ko je Pšata zaradi dežja dovolj vodnata, obilna, hitro tekoča. Tedaj se sploh ne vidi, kaj vse teče v njej, priteka vanjo.

 

Kanalizacija je veliko rešila

Spominjam se, kdaj smo po tem tudi brali, slišali, da je kdo v reko resnično »izpustil« snovi, ki vanjo na sodijo. Zadnje čase, že dlje, hvala Bogu, ne slišim oz. ne berem o tem, ne poročajo ali pa inšpektorji niso več tako pozorni na to. Tudi nimam občutka, da bi reka tekla umazana, razen kadar naraste, ob povodnjih. K temu so gotovo veliko pripomogle čistilne naprave, zlasti pa kanalizacija, za katero je zelo zavzeto vodstvo naše občine vse od prejšnjega župana Tomaža Drolca pa sedanjega Stanislava Poglajna. Ima me celo, da bi se spustil k vodi in jo pil, a tega ne naredim iz strahu, da bi morebiti potem občutil posledice. Mogoče pa bo Pšata kdaj tako čista, da jo bom brez skrbi zajel v prgišče kot vodo iz Žegnanega studenca? In hvalil Boga (to ga lahko že sedaj), da živim ob Pšati in ne Citarumu. Menim, da ga lahko vsi ob toku te lepe reke, nekoč imenovanje Pešata.

 

Ob Pšati od izvira do izliva v reko Savo

Nameravam jo prehoditi od izvira do izliva, popisati, kaj sem videl, doživel, odkrival in spoznaval ob njej? Kako bi šele bilo, če bi se sprehodil ob vseh njenih pritokih? Že samo v naši komendski občini jih je toliko, da bi se pošteno nasopihal. Ugotovil bi, v kako lepem svetu živimo. In rekel: Ne grem nikamor drugam«! Tudi vi ne, kajne? To še posebej velja za mnoge priseljence, ki prihajajo k nam z željo, da bodo tu vedno ostali. Eden izmed njih mi je pred dnevi zatrdil, da ne želi nikamor drugam. Pšata in njeni pritoki so jih kot uročili, oz. jim, kot bi dejal fotograf in pisatelj France Stele, »zavdali«. Njemu je potok Knež. Tudi zato si je ob njem postavil dom. Da vsak dan opazuje njegov lahkoten tek, pa tudi hrumenje in bučanje ob povodnji. Je ob vodi, praprvini vsega. Ob rekah, tako smo se učili, se je vse začelo. Ob Nilu, Evfratu in Tigrisu, Gangesu, Jangcekjangu … Tudi ob Citarumu. Upajmo, da kdaj čistejšem, pitnem, zdravem. Tudi za reko Pšato in njene pritoke to velja! Kolikor še niso čisto taki, poskrbimo, da bodo čim prej. Da bo Pšata najčistejša reka v Sloveniji.


Jožef Pavlič


Foto: Jožef Pavlič 

 

 

 

 

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!
Digitalni marketing v Slovenij