Med epidemijo nekateri vozniki izkoristili bolj prazne ceste za tvegano vožnjo

V preteklih dveh mesecih, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije in se je gostota prometa bistveno zmanjšala, so nekateri vozniki bolj prazne ceste izkoristili za tvegano vožnjo in s tem zavestno kršili prometna pravila. Večja kot je hitrost vožnje, bolj je verjetno, da pride do prometne nesreče, katere posledice so praviloma najtežje. Takšno vedenje v cestnem prometu je nevarno, neodgovorno in nedopustno.

Namen nadzora je vsem prometnim udeležencem zagotoviti varno pot do cilja

Policisti bodo v času trajanja akcije po vsej Sloveniji poostreno spremljali hitrosti v cestnem prometu in prehitre voznike ustrezno sankcionirali. Namen napovedanega poostrenega nadzora je umirjanje prometa ter zagotavljanje varnih poti do cilja za vse prometne udeležence. Pozorni pa bodo tudi na ostale kršitve v cestnem prometu, s katerimi bi morda lahko ogrožali svojo varnost in varnost drugih udeležencev.

Kršitve cestno-prometnih predpisov s področja hitrosti predstavljajo tretjino vseh kršitev

Med 1. januarjem in 20. majem 2020 se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 931 prometnih nesreč. Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 1.048, beležimo 11-odstotno zmanjšanje.

Letos je Policija od 1. januarja do 28. 5. 2020 obravnavala skupaj 124.219 kršitev voznikov cestno-prometnih predpisov, v enakem obdobju lani pa 151.191. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo okrog tretjino vseh ugotovljenih kršitev. Policija je tako od 1. januarja do 28. maja letos obravnavala 40.980 kršitev s področja hitrosti, kljub zmanjšanju obsega prometa v časa trajanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. V primerljivem obdobju lani je bilo obravnavanih 52.555 takšnih kršitev. Toda kljub zmanjšanju ugotovljenih kršitev je v tem obdobju zabeležen porast deleža prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti (med vsemi vzroki za nastanek prometnih nesreč), ki znaša 18,8 %, lani pa je znašal 16,3 %.

Letos manj smrtnih žrtev in manj lažje telesno poškodovanih

Zaradi neprilagojene hitrosti je v letošnjem letu umrlo 5 udeležencev v prometu (17 % vseh smrtnih žrtev), kar je 14 umrlih manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je umrlo 19 ljudi (46 % vseh smrtnih žrtev). Beležimo enako število hudo telesno poškodovanih (69 letos in lani) in manj lažje telesno poškodovanih (446 letos, 530 lani).

Vseh pet smrtnih žrtev je bilo tudi povzročiteljev prometne nesreče, v kateri so izgubili življenje. Trije so bili vozniki osebnega avtomobila (v starosti 23, 24 in 26 let), obenem sta dva vozila pod vplivom alkohola, eden tudi ni uporabljal varnostnega pasu. Dve smrtni žrtvi sta bila voznika enoslednega motornega vozila – eden motornega kolesa (v starosti 39 let) in eden mopeda (v starosti 50 let). Voznik motornega kolesa je obenem vozil tudi pod vplivom alkohola.

V letošnjem letu je do 20. 5. glede na vzrok sicer največ udeležencev umrlo zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje – 16 umrlih, kar je več kot polovica vseh letos preminulih (30 oseb) v prometnih nesrečah. V celotnem letu 2019 pa je bila vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom predvsem neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 oseb (od skupaj 102), kar pomeni, da je bila skorajda vsaka druga smrtna žrtev posledica neprilagojene hitrosti. Glede na vzrok je lani sledila nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtim.

Rezultati letošnjih meritev: na vseh lokacijah prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite« opažen vpliv maratona nadzora hitrosti na povprečne hitrosti, tudi v tednu po nadzoru.

Na preventivnih tablah »Vi vozite«, ki jih je Agencija za varnost prometa v okviru projekta »Namestitev prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite« 2019« podelila v brezplačni najem posameznim občinam, so preverili vpliv evropsko usklajene akcije Maraton nadzora hitrosti, ki jo je izvajala Policija, na povprečne hitrosti na 6 različnih lokacijah (občine Medvode, Cerklje na Gorenjskem, Kungota, Ruše, Logatec in Bled). Meritve so bile izvedene v treh terminih:

Meritve so izvajali 13. 5. 2020 (prikaz je bil izklopljen), 20. 5. 2020, ko je potekal maraton nadzora hitrosti ter 27. 5. 2020 (prikaz je bil vklopljen). Omejitev hitrosti na vseh lokacijah prikazovalnikov je bila 50 km/h. Povprečne hitrosti so bile na vseh šestih prikazovalnikih hitrosti 13. 5. 2020 višje kot 20. 5. 2020, ko je potekal maraton hitrosti, v času meritev 27. 5. 2020 pa so ostale na skoraj enakem nivoju kot v času maratona nadzora hitrosti. V času izvajanja maratona hitrosti so se povprečne hitrosti zmanjšale za 1,7 km/h oz. 2,8 %. Percentil hitrosti V 85 (hitrost, ki jo ne preseže 85 % vozil – realna vozna hitrost) se je zmanjšal za 1,9 km/h oz. za 2,8 %. V tednu po izvajanju maratona hitrosti so hitrosti ostale skorajda enake, kot med maratonom nadzora hitrosti. Povprečna hitrost je bila manjša za 0,21 km/h oz. 0,4 %, percentil hitrosti V85 pa se je povečal za minimalnih 0,9 % (0,57 km/h). Izmerjeni podatki tudi letos dokazujejo, da vozniki ob zavedanju nadzora vozijo z nižjimi hitrostmi.

Tekst in foto: spletna stran Javne agencije RS za varnost prometa