Natanko 10. avgusta 1989 so se namreč na sestanku, na katerem je Zdravko Likar svojim prijateljem predstavil idejo o ustanovitvi zgodovinskega muzeja v Kobaridu, odločili, da zagrizejo v velik izziv. Še dobre tri mesece so nato brusili idejo in nato 29. novembra najprej pod okriljem planinskega društva, nato pa turističnega začeli priprave ter v manj kot 11 mesecih idejo tudi izvedli. »Z otvoritvijo smo merili na 24. oktober, dan bitke pri Kobaridu. Okoli 50 nas je pospešeno delalo enajst mesecev, odprtje pa je sledilo 20. oktobra 1990. To je bil velik uspeh, saj smo v potresu močno prizadeto Žganovo hišo, v kateri je muzej dobil dom, obnovili v redkordnem času in sočasno postavili tudi muzejsko zbirko,« pove Likar, ki je zbral ves denar in vse fotografije, približno 40 odstotkov drugega materiala pa je prispeval goriški muzej.
Na današnjem srečanju ob 30-letnici ustanovnega sestanka so obiskali tudi grob pokojnega Miloša Volariča, likovnika in prvega kustosa muzeja, ter se spomnili prehojene poti. Zdajšnji direktor muzeja Martin Šolar pa jih je razveselil tudi s podatkom, da je obisk v prvih devetih dneh letošnjega avgusta presegel lanskega v tem času. »V vseh letih delovanja je muzej naštel že okoli dva milijona obiskovalcev, največ leta 1994, ko ga je obiskalo 85 tisoč ljudi (leta 1993 je prejel muzejsko nagrado Sveta Evrope), lani 66 tisoč, letos spet kaže odlično,« Likar spomni, da so sprva merili predvsem na obiskovalce iz Italije in si niso mogli niti predstavljati, da bo muzej v evropskem prostoru žel tolikšen ugled.
Ob današnjem srečanju so spregovorili tudi o prihodnosti, idej ne manjka. »Številke kažejo, da zanimanje za muzej ne upada. Četudi gre za muzej 1. svetovne vojne, je že davno presegel te okvire. Zato so v njem tudi kobariške sobe, namenjene zgodovini kraja, ki bodo letos jeseni doživele popolno prenovo. Kobarid ima izjemno bogato zgodovino, zgodovinar Branko Marušič je že davno zapisal, da je najbolj znan kraj v Sloveniji, bolj kot Ljubljana. Ne ponaša se namreč le z bogato vojno zgodovino, ima tudi pomemben prostor pri Mrzlem studencu, kjer se je poganstvo ohranilo do srednjega veka, Gregorčičev krog, Kobariško republiko, pa Tonecov grad, ki bo naslednji velik izziv in lahko, če se ga uredi, pritegne izjemno število ljudi. Glede tega bo treba zdaj napeti moči in vzpostaviti komunikacijo z Ministrstvom za kulturo, z arheologi, zdajšnji župan Marko Matajurc je tudi dejal, da podpira idejo ureditve Tonecovega gradu,« je Likar spregovoril o izzivih za prihodnost, ki so položeni pred zdajšnje muzejsko vodstvo, pred kobariške entuziaste, pred Fundacijo Pot Miru, s katero Kobariški muzej tesno sodeluje, in tudi pred lokalno skupnost.
