Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 24.07.2018

pretežno jasno
Ponoči se bo precej zjasnilo, ponekod bo pihal severni veter, na Primorskem šibka burja.
15°C | 32°C
sreda, 25.07.2018
17°C | 33°C
četrtek, 26.07.2018
18°C | 32°C
petek, 27.07.2018
17°C | 32°C
Opozorila
Ponedeljek, 23.7.2018 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
15°C
32°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Dogodki

Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti


DOGODKI

| |
11.07.2018      11:03
A A

Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti



Deli:

Osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti v Posočju, ki jo vsako leto pripravijo občine Tolmin, Kobarid in Bovec ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVZS) Gornje Posočje in Društvo veteranov ˝Sever˝ Severne Primorske, pododbor Tolmin, je letos gostila Občina Bovec.

Rdeča nit prireditve je tokrat prepletala povezavo med dnevom državnosti in letošnjo 50. obletnico Teritorialne obrambe (TO).


Prisotne je najprej pozdravil župan občine gostiteljice Valter Mlekuž, ki se je ob tem spomnil osamosvojitvene vojne pred 27 leti, v kateri je aktivno sodeloval kot rezervist takratne Milice. Poudaril je, da nam danes v Sloveniji manjka enotnosti iz tistih dni: »Takrat smo zmagali in nam je uspelo izboriti svojo državo, ker smo bili enotni. Vsi skupaj, ne glede na politično prepričanje, smo delali za isto stvar, za lastno državo.« Predsednik OZVVZS Metod Ciril Leban je dodal, da »sta TO in takratna Milica v Republiki Sloveniji tvorili udarno vez komaj rojene samostojne države in se ob napadu jugoslovanske armade, stacionirane v Sloveniji, z orožjem zoperstavila mnogo močnejši in bolje oboroženi večnacionalni armadi. Kljub neenakomernemu razmerju sil na bojišču, vendar sočasno ugodnih dogodkov doma in po svetu smo bili uspešni in zmagali.«

V slavnostnem nagovoru je tokrat razmišljal zgodovinar dr. Blaž Torkar. Na vprašanje, ki si ga ob 50. obletnici TO zastavljajo mnogi – ali obstaja povezava med slovensko osamosvojitvijo in TO iz leta 1968, ki je bila del oboroženih sil SFRJ in torej tudi oborožene sile Komunistične partije Jugoslavije – je odgovoril pritrdilno: »Na žalost nekaterih obstaja ta povezava in tudi kontinuiteta med Slovensko vojsko in TO Socialistične Republike Slovenije in TO Republike Slovenije. Slovenska vojska ne začenja svoje poti 17. maja 1990 z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), je pa slednja njena predhodnica. To ne pomeni, da izničujemo pomembno vlogo, ki jo danes ima MSNZ. Bodimo ponosni na MSNZ, na TO, na vse pripadnike – tiste, ki so nosili petkrako zvezdo, in tiste, ki so nosili znak TO.« Slovenski vojski so po besedah dr. Torkarja poveljevali in še danes slovenskim vojakom v določenem odstotku poveljujejo bivši teritorialci, MSNZ-jevci, tisti, ki so nosili petkrako zvezdo. »Večina pripadnikov TO, MSNZ, predvsem pa vodstveni kader, je bila članov Zveze komunistov Slovenije, večina je naredila šole za rezervne oficirje v Bileči … Kdo jih je torej šolal? Šolala jih je JLA. Koga so pošiljali v šole za rezervne oficirje? Sistemu nasprotne in nezanesljive mladeniče zagotovo ne! Tega ne razumimo in ne razumite kot očitek, ne sramujte se tega, taki časi so bili, v takem sistemu in državi smo živeli, ki nam očitno, čeprav je bila ˝totalitarna˝, ni sprala možganov, še vedno naši ljudje kritično razmišljajo, so kulturni, delavni in pošteni. Zato ne podlegajmo umetno ustvarjenim političnim in medijskim delitvam v naši družbi na naše in vaše, Slovenci nismo razdeljeni, to je umetni konstrukt, s katerim se napaja dnevna politika. In nazadnje, ne delajmo sporov in medijskega pompa iz rdeče zvezde, vsak nanjo gleda na svoj, subjektiven način. Nekomu pomeni povojne poboje, nekomu partizansko gibanje in spet nekomu spomine na pionirsko gibanje. Slovenci, še posebej Primorci, pa moramo vedeti eno pomembno dejstvo o rdeči zvezdi … Rdeča zvezda in vojaška akcija slovenskih in jugoslovanskih partizanov je prinesla priključitev Primorske k domovini matičnega naroda, rdeča zvezda je simbol svobode in priključitve Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji. Nobena druga velesila iz tabora zavezniških držav, ki jih danes jemljemo za zgled parlamentarne demokracije in človekovih pravic, po drugi svetovni vojni ni bila naklonjena našim ozemeljskim zahtevam po priključitvi Primorske in tudi v primeru, da komunisti v Jugoslaviji ne bi prevzeli oblasti, niso nikdar imele v načrtih podpreti premika rapalske meje proti zahodu. Prav zaradi tega je bolje, da danes ne polemiziramo z rdečo zvezdo, ne zlorabljajmo je v politične namene,« je bil kritičen dr. Torkar. Kot je poudaril, je bila največja vrednost slovenske zmage v osamosvojitveni vojni v tem, da je spopad ostal omejen in pod nadzorom, slovenski politiki in diplomaciji pa je uspešen odpor pomagal pri dogovarjanjih z evropsko trojko, ki je bila naklonjena federaciji in ne nam. Vse obrambne strukture so v osamosvojitveni vojni po njegovem odigrale pomembno vlogo, osamosvojitev Slovenije in dan državnosti pa zagotovo predstavljata eno izmed najsvetlejših poglavij slovenske zgodovine. »Slovenske osamosvojitve si zato ne sme lastiti nihče, ne leva in ne desna politična opcija. Slovenska osamosvojitev je plod sinergije tistih, ki so na vsak način želeli bolj zaletavo z glavo skozi zid doseči samostojnost, in tistih, ki so jih pri tem s previdnostjo zavirali in ubirali previdnejšo pot. Končni cilj je bil isti!« je zaključil dr. Torkar.

Kulturni program prireditve, pod katero se je kot režiser in scenarist podpisal Robert Trampuž, so sooblikovali člana Gledališke skupine Bovec, učenki OŠ Bovec, pevci MPZ Triglav Trenta, učenci bovškega oddelka Glasbene šole Tolmin ter plesna skupina Saše Momirski.

Tekst in foto: Špela Kranjc




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kobarid!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!



Bodite prvi pri oddaji mnenja.