Josip Pagliaruzzi se je rodil 26. maja 1859 v Kobaridu, mami Mariji (rojeni Kurinčič) in očetu Izidorju. Oče je bil odločen mož in postal je župan Kobarida ter poslanec kobariškega okraja v goriškem deželnem zboru. V svojem mandatu je dosegel regulacijo struge reke Idrijca. Poleg dela na političnem področju je bil Pagliaruzzi znan tudi kot čebelarski strokovnjak in konstruktor kobariškega ali t.i. Pinčevega panja.

Pri hiši je bilo osem otrok, od katerih jih je otroštvo preživelo šest. Sedmi od teh je bil Josip. Obiskoval je domačo šolo, in leta 1868 odšel na goriško vadnico ter leta 1870 na gimnazijo. Po maturi v Gorici je na Dunaju doštudiral pravo ter nekaj časa služboval na deželnem sodišču v Gorici.  

Po smrti očeta v letu 1884 je prevzel vodenje družinskih poslov, vendar je ob delu, doktorskem študiju ter vnemi za literarno ustvarjanje zbolel in 1. marca 1885, star komaj 26 let, umrl. Pokopan je v Kobaridu.

Kot pesnik je napisal okoli 300 pesmi in od teh je bilo objavljenih manj kot 20, skoraj vse v Ljubljanskem zvonu. Pisal pa je tudi idilične črtice.