Avtobus nas je po vijugasti cesti pripeljal do doma, kjer smo se najprej namestili po sobah, si sami s težavo in naporom uredili postelje, si malo oddahnili ter se odpravili raziskovat bližnjo okolico. Že takoj nas je prevzel prelep razgled na oddaljene, s snegom pokrite avstrijske gore in okolico doma, ki je kar klicala po raziskovanju in bivanju na prostem.

Po kosilu smo se odpravili v bližnji gozd, kjer smo si z vodnikom in z nekaj dodatne opreme poskušali narediti bivake v naravi. Naloga ni bila enostavna: šotorska krila, vrvi – le kako si naj s tem pomagamo? Nato se nas je vodnik usmilil. Skupaj smo si naredili bivake v naravi, jim na tla dodali smrekove veje in si tako uredili mehko posteljo. Doživetje je bilo enkratno. Ob vrnitvi v dom nas je že čakala večerja, ki smo jo s slastjo pospravili v naše trebuščke. Ampak dneva še ni bilo konec. Malce smo še počakali, da je na pokrajino legla tema in že smo se, opremljeni z baterijskimi svetilkami, odpravili na sprehod po gozdu v trdi temi. Odkrili smo, da dom leži blizu avstrijske meje in smo se tako sprehodili ravno ob njej. Vrnili smo se zelo utrujeni. Po osvežilni prhi smo popadali v postelje in v trenutku zaspali.

Naslednji dan, v torek, smo se zbudili v sončno jutro. Komaj smo čakali, da pozajtrkujemo, saj smo se nato odpravili na bližnjo kmetijo z malimi živalmi, kjer smo dan preživeli z islandskimi konji. Pomagali smo pri čiščenju, se o njih malce pogovorili, nato pa smo že jahali. Po dopoldanski malici smo se vrnili nazaj do kmetije, si ogledovali živali ter se o njih pogovarjali. Bližnji travnik pa nas je vabil, da smo še malo tekali in se »kopičakali« po bregu. Po kosilu smo v bližini doma igrali pastirčkove igrice. Igrali smo se igro s frnikolami, igro v šolo ter zbijanje veje. Bilo je zelo zanimivo. Po večerji smo si ob tabornem ognju še spekli sladico – twisterje. Seveda pa vrtca v naravi ni brez zabave v pižamah. Zato smo se po tuširanju preoblekli v pižame, se poveselili ob zvokih glasbe in se nato še bolj utrujeni ter pod vtisi doživetij odpravili k počitku.

V sredo smo se po zajtrku, pospravljanju in urejanju sob ter pakiranju kovčkov odpravili raziskovat gozd in njegovo rastlinstvo. Na koncu smo si poiskali še mirno jaso v gozdu in se igrali, kdo najdlje vrže storž. Zmagovalci smo bili vsi. 

Zelo hitro je napočil čas, ko smo se po kosilu ob 14. uri namestili na avtobusu, ki nas je varno pripeljal nazaj v mamin objem. 

Vzgojiteljica Vesna Simonič