Jutranja vadba na prostem je stičišče, okoli katerega se pletejo socialne vezi, izmenjava informacij ter vključevanje generacije upokojencev v lokalna dogajanja. In zakaj je to sploh pomembno? Joachim Bauer, nemški profesor medicine in psihoterapevt, v knjigi Princip človeškosti inteligentno znanstveno dokazuje, da je ključna lastnost evolucije sodelovanje in ujemanje, ne pa gola tekmovalnost in boj za premoč. Odgovori na mnoga vprašanja o družbenih in tudi znanstvenih zmotah, za nas pa so še posebej zanimiva njegova razmišljanja o osamljenosti.

Delujoče socialne mreže varujejo zdravje in zvišujejo življenjsko dobo. Nehotena osamljenost povzroča bolezen. Osamljenost spada k najhujšim vplivnim dejavnikom, ki v starosti povečujejo riziko visokega krvnega pritiska in srčnega infarkta, pospešuje pa tudi povišanje nivoja stresnih hormonov: adrenalina in noradrenalina. Potemtakem je družba oziroma zdrava socialna mreža pomemben faktor zdravja, na katerega se naš organizem odziva od rojstva do smrti. Novejše teorije in s tem povezane raziskave potrjujejo, da smo ljudje predvsem socialna bitja in da je naša uspešnost vezana na odnose, ki jih znamo (ali ne) navezovati z drugimi ljudmi. Vse naše početje kliče k temu, da nas opazijo, nas sprejmejo in imajo radi. Oksitocin in dopamin imata pri tem pomembno vlogo. Naše preživetje ne omogočata moč in agresija, temveč zmožnost prilagajanja in navezovanja socialnih stikov.

Kot je že leta 1984 dokazala strokovnjakinja za psihosomatska obolenja, Janine Kiecolt-Glaser, vodi osamljenost do aktiviranja stresnega sistema, ki je aktiviran tudi pri osebah, ki trpijo zaradi depresije. Zato ne preseneča, da je ena nadaljnjih posledic kronične osamljenosti tudi povišana stopnja depresivnih obolenj. Vsakršna aktivnost, usmerjena v sočloveka, ne le v starosti temveč tekom celega življenja, je predpogoj za čim bolj polno, zdravo in zadovoljno življenje.

Društvo Šola zdravja bo leta 2019 praznovalo deset let delovanja. V tem času se je metoda 1000 gibov, ki jo je zasnoval zdravnik manualne medicine dr. Grishin, razširila v 71 slovenskih občin in jo vsakodnevno izvaja več kot 3800 članov. Skupine vadijo vsako jutro na dostopnih javnih površinah, med 7.00 in 7.30, pod vodstvom usposobljenih vaditeljev – prostovoljcev. Vadbe so brezplačne, edini strošek je letna članarina, ki znaša 20 €. Člani društva so prepoznavni po oranžni barvi oblačil, ki tudi v sivih dneh žari in vabi, da se jim pridružite. Na spletni strani http://solazdravja.com/ lahko poiščete najbližjo skupino v vašem domačem kraju, od blizu ali daleč spoznate vaje 1000 gibov ter obogatite svoj vsakdanjik s koristno spremembo.

Miomira Šegina