MIR

Mir si želi vsakdo. A ni omogočen vsem, zato želim, da imajo vsi svoj mir.

Mir nam pomeni največ.

Luka Kolarič, 9. a

 

Mir marsikomu pomeni več kot denar, čeprav je sveta vladar. Z vojno se ne rešujejo nemiri, še nikoli se ni dobro končalo. Če se bo nadaljevalo tako, sveta več ne bo.

Sašo Kozoderc, 9. a

 

V 21. stoletju smo,

nihče si vojne ne želi,

noben narod naj ne trpi!

Anes Hadžić, 9. a

 

Mir obstaja v naravi,

med ljudmi se težje na noge postavi.

Prepiri, vojne in še kaj …

To kmalu ne bo več raj.

Lahko bi se mirno pogovorili,

nesoglasja zgladili.

Če z vojno nadaljevalo se bo,

bomo miru le še pomahali v slovo.

Nina Lorber, 9. a

 

Miru nikoli ne bo,

o njem lahko le razmišljamo.

Svet nikoli ne miruje,

svet nikoli ne vzdihuje:

»Kdaj končno bo spet mir?«

Še daleč je do tega,

Mir oddaljen je od vsega.

Dokler bo na svetu življenje,

na nekem koncu spet zaropota.

Nemir vedno odtise zapusti.

Kot z radirko zbrisal bi besedo.

Sled črk še vedno vidiš z očmi.

Tija Tamše, 9. a

 

Po svetu nikoli miru ni,

v vsakem delu ga nekaj pesti,

nekje se krivica godi,

ljudje umirajo zaradi nemoči.

 

Le kaj nas je v to pripeljalo?

Nas v temno jamo sovraštva odgnalo,

nas v temačno usodo podalo?

 

Potrebno je krivdo v svoje roke prevzeti,

ustvariti medsebojni razum,

za mir se zavzeti,

za naše naslednike lep svet ohraniti.

 

Ko človek je želel cel svet osvojiti,

mu je narava pokazala zobe.

Vse si je želel podrediti,

a sedaj mu grozita nevarnost, gorje …

Marko Pišek, 9. a

 

Ko čisto sam si zase,

lezeš skozi težke čase.

Obveznosti vržeš na stranski tir;

želiš si le mir.

 

Ali bo konec sveta,

ko vojna po Zemlji divja?

Vojak podaja v zadnji se dir;

želi si le mir.

 

Si vojni junak

al' navaden bedak?

Kje je sreče izvir?

Želiš si le mir.

 

In nazadnje je srce prizadeto,

v vsej veličini z žalostjo prevzeto.

Ves svet je nepomemben, čisti prezir;

ko v sebi obupaš: »Dajte mi mir!«

Miha Vaupotič, 9. a

 

SVET SE LE VRTI

Življenje je težko,

a to tako že vemo.

V zraku je nesreča,

tega treba ne bi bilo.

Je svet že prespal

to zadnjo budilko,

dneva je premalo,

zato je noči obilo.

Pa solza ne pomaga,

po roki ti polzi,

mir zdaj glasno kliče pomoči.

Ali je svet že prestar

za vse te skrbi?

Bliža se konec.

In ta konec smo mi.

Mia Domajnko, 9. a

 

Že skoraj en mesec divja vojna.

Z vojaki in letali napadajo Ukrajino,

medtem ko njeni prebivalci bežijo v tujino.

Vojna v bližini nas se dogaja,

k nam žalostna novica prihaja.

Vojna je terjala že veliko žrtev.

Oh, kako je težko, ko je najbližji mrtev!

Upamo na mir in da vse to se konča.

Vsaka država si zasluži lepo pokrajino!

Zato Slovenci – podprimo Ukrajino!

Tadej Čuš, 9. a

 

Miru na svetu je premalo.

Človekove pravice se jemljejo kot za šalo.

Med nami res vlada samo še sovraštvo?

 

Po ljubezni, sreči in miru vsak hrepeni,

a enkrat to upanje kakor roža oveni.

 

Sedaj v svetu traja vojna.

Kaj vse nam prinaša, nihče ne ve.

Zato miru želi si posameznika vsako srce.

Tia Jančič, 9. a

 

Oznanja smrtno tišino

in strastno prebija besedni red

in vse glasne besede spusti v dir.

To je mir.

 

Mir nikogar ne preganja

ali ga v tišino mori,

le za svoje strastno delo

se močno bori.

 

Ko prihiti,

so vsi v miru pri mizi,

tudi mi.

 

Ker pa mir tukaj že dolgo sedi

in za besedo roko v zrak moli,

sede, zapre oči in čaka,

da se vse umiri.

Žana Gorinšek, 6. b

 

SVETOVNI (NE)MIR

Mir ne pomeni nemir,

temveč tir,

ki nas popelje v svet prijaznih,

ne sovražnih ljudi,

kjer se v veliki meri bodri.

 

Mir mora zaživeti.

Med vsemi narodi sveta.

Žal ga Rusija ne upošteva.

Napadla je Ukrajino.

Ljudje na ulicah več ne uživajo.

 

Mame z otroki bežijo

in se bojijo,

da svojih izbrancev ne izgubijo,

saj se v vojni borijo.

 

Na svetu prevladuje kaos,

vse se draži.

Ljudje v vojni umirajo.

Upam, da bo čim prej mir.

Taja Bingo, 8. b

 

Kaj je mir?

Ležanje na postelji?

Lenarjenje pred televizorjem?

Res je, da imaš svoj mir pred svojo mamo; sosedo, ki te nenehno moti …

Mir imamo na svetu, čeprav ponekod upada, razpada.

Ljudje v Ukrajini trpijo in ne spijo.

Očetje v vojni se borijo za svojo svobodo in mir.

Zapustili so mame, sinove, žene …

Otroci in matere bežijo v neznane kraje, kjer še obstaja mir.

Filip Vidovič, 8. a

 

Res si ga želimo,

a trenutno ga ni.

Dobro je za vse.

Svetovni mir.

 

Bi golobe spustili

in z oljčno vejico pomahali,

mogočno bi vstali

in naznanili.

Res radi bi.

 

Poravnali prepire.

A kaj ko ne gre!

Hočejo kaos.

Tisti ljudje.

 

En sam človek.

Vihti moč vse države.

Atije v vojsko pošlje,

mame pusti same z otroki.

V kaosu države.

 

Mogočno bi vstali.

In naznanili:

Res radi bi imeli

SVETOVNI MIR!

Tobija Lakić, 8. a

 

Ko sem v tišini,

sama v milini,

je mirno in lepo.

Takšnih dni želim si sto!

 

Na svetu kaos prevladuje.

Moja glava miruje.

Rada imam mir,

a težko najdem njegov vir.

Ana Merc Fric, 8. a

 

Miru še v svoji sobi nimam,

saj vedno nekdo me zmoti.

 

Pride sestra me jezit,

pride mama mi 'težit'.

Slišim vse glasove,

ki prihajajo od zunaj.

Zato se ne morem sprostiti.

 

Se na sprehod odpravim,

da nekaj miru pridobim,

potem lahko razmišljam

o stvareh, ki me težijo.

Lenja Ripak, 8. a

 

Imeti mir je nekaj lepega.

Je neviden in ne da se ga kupiti …

Včasih te marsikaj ali marsikdo razjezi.

Želiš si reči: »Daj mi mir!«

Mir je težko dobiti.

Škoda, da se ga ne da kupiti!

Nikoleja Peklič, 8. b

 

TRENUTEK MIRU

Vdih, izdih,

zaprte oči,

prijeten položaj,

nežna glasba,

samota.

 

Počutim se mirno.

Le diham

in poslušam glasbo.

 

O ničemer ne razmišljam

in trenutek mi ugaja

vse do takrat,

ko zaslišim,

da nekdo prihaja.

 

Trenutka miru konec bo,

a prijeten je bil, zelo.

Elizabeta Liza Muršec, 8. a

 

Mir ima svoj vir.

Prihaja iz užitka

in prinaša polno počitka.

 

Vsakdo najde svoj mir.

Najdeš ga lahko v naravi,

posebej v pomladi.

 

Mir prihaja iz srca.

Marijana Topolovec, 8. a

 

Mir je nekaj lepega.

Nekaj, kar skoraj opisati se ne da.

Je mir, od boga dan.

Občutiš ga tudi, ko si bolan.

Se sprostiš in spočiješ,

misli zbistriš.

Nobeden ti ne teži.

Si le ti.

Mir se nekaj lepega mi zdi.

Začutim ga, ko zaprem oči.

Ana Kores, 8. b

 

V miru se spočijemo,

se vseh slabih misli umijemo.

Vsi v njem uživamo in počivamo.

 

Takrat lepo rišeš,

jedrnate spise pišeš.

Vse je lahko,

nič ni težko.

 

Ko je v učilnici mir,

nekdo misli na igralsko vlogo,

drugi na nogometno žogo,

tretji na to, kako bo jedel krompir.

 

In ko miru več ni,

ko se vsak od nas umiri,

smo kot novi vsi.

Luka Lampret, 6. b

 

Mir ima rad vsak Bogomir.

Nazaj se mir prebere Rim.

A v Rimu ni bilo miru,

saj Gaj Julij Cezar je bil proti temu.

 

Mir je nekaj lepega,

dokler ga imaš,

saj kaos te za vsakim vogalom čaka.

 

Tudi pri teti Miri ni miru,

saj v sosednji hiši

se sedem otrok po njej podi.

Mama Mica jih miri,

a nič ne zdrži.

 

Ko pride oče,

se razjezi.

Vseh sedem otrok na kavču leži.

Blaž Bedenik, 6. b