POEZIJA LJUBEZNI

Ko si zaljubljen,

zares je lepo.

Čeprav si čisto izgubljen,

ni nikoli grdo.

Ob pravi ljubezni

ljudje niso trezni.

Celo travo slišiš rast'.

Ampak to ni past.

Vsak dan ti lepo je …

Sonce te greje …

Živiš brez meje …

Lepe so ti celo veje …

Za ljubezen ni prepozno,

ker to ni grozno.

Če simpatija piše ti,

prijazno vrneš ji.

Ljubezen se vedno dogaja,

a včasih ne traja.

Ljudje se ločujejo

in spore kujejo.

Pa pustimo zdaj to.

Pomembno je, da srečni smo.

Se zabavamo

in ljubezen poiščemo.

LOVRO VALENKO, 6. B

Poezija je lepa,

a ljubezen še lepša.

Ko imaš koga rad,

je prava pravljica.

Ljubezen ni enostavna,

vseeno pa je lepa.

Ljubezen je treba spoštovati.

Vsak človek mora najti ljubezen zase,

četudi gre na drugo stran sveta.

STAŠ PETROVIČ, 6. A

Pesem naj bo lepa,

da vesela bo Pepa.

To ne bo le beseda,

saj je zelo bleda.

Ona ljubi kraje,

celo stare Maje.

Tako teslo hoče biti,

ker želi najgršega dobiti.

Ona rada miga,

zato ni pasja figa.

Ona rada poje,

rada bi srce moje.

Rada bi bila fina

kakor mala Mina.

A taka ne more biti,

ker noče piti.

ALJAŽ VERLAK, 6. A

Če te ljubezen zapusti,

ne bodi žalosten še ti.

Če se hočeš povrniti,

jo moraš prositi.

GAL MERC FRIC, 6. A

Poezija o ljubezni

je kot vožnja bolezni.

Ko pišeš jo,

Bonboni padajo.

Bonbone poješ

in se sladko naješ.

Ljubezen prihaja,

bolezen odhaja.

TOM LI DOBNIK, 6. B

Ljubezen je nekaj lepega,

nikoli nekaj slepega.

Ljubezen je lahko poljub,

poln obljub.

Ljubezen je tudi pomoč,

ki traja že od nekoč.

Ljubezen je tudi lahko beseda,

ki pa ne sme biti bleda.

Ko ti je nekdo zares všeč,

postaneš ves rdeč.

Lahko ji napišeš pesem,

in tako boš srečen.

Ne pozabi!

Ljubezen ni grdota

in ne sramota.

Kar čutiš, nakažeš in izkažeš.

KAJA MURŠEC, 6. A