NOGOMETNI VIKEND V MANCHESTRU

1. DAN

V petek, 17. 4. 2026, smo se z družino z letalom odpravili v angleško velemesto Manchester.
Ob dvanajstih sem se iz šole odpravil domov. Bil sem zelo vznemirjen, saj sem vedel, da me čaka lep izlet. Spakirali smo kovčke in se z avtom odpeljali na ljubljansko letališče. Parkirali smo avto in odšli na letališče. Tam so uslužbenci pregledali nas in naše kovčke. Po pregledu smo čakali let, ki je bil ob 17.10. Nato smo se vkrcali na letalo. Na njem sem bil prvič, zato me je bilo nekoliko strah. Leteli smo približno dve uri in 20 minut. Izkazalo se je, da letenje z letalom sploh ni tako strašno. Ko smo izstopili, nas je čakala enourna vožnja s tramvajem do centra mesta Manchester. Izstopili smo iz tramvaja in peš odšli do našega hotela, ki se je imenoval Hampton by Hilton. Ko smo prišli v našo sobo, je bila ura že 22.15, zato smo se odpravili spat.

2. DAN 

Ko smo se zbudili, smo se začeli zavedati, da nas čaka prav poseben dan. Zjutraj smo se s tramvajem odpeljali do postaje Trafford Bar, saj smo si šli ogledat nogometni stadion Old Trafford, na katerem igra ekipa našega profesionalnega nogometaša Benjamina Šeška, Manchester United. Ker smo tja prišli pol ure prej, smo si lahko ogledali muzej tega kluba. V njem so bili čudoviti nogometni pokali. Najbolj všeč mi je bil pokal UEFA Champions league. Bil je večji, kot sem si mislil. Potem smo si ogledali celoten stadion. Najbolj všeč mi je bila slačilnica domačega moštva, kjer je visel dres Benjamina Šeška. Po tej čudoviti izkušnji smo s tramvajem hoteli oditi nazaj do našega hotela, a tega nismo mogli storiti, saj so v mestu potekali protesti. Na postaji smo še malo počakali, potem pa ugotovili, da bomo morali do hotela iti peš. Bilo je zelo naporno, saj smo hodili približno  uro in 30 minut. Ko smo prišli v hotel, smo se spočili, potem pa se odločili, da se peljemo s tramvajem še do stadiona Etihad. Tja nismo odšli zaradi ogleda stadiona moje najljubše ekipe Manchester City, želeli smo samo obiskati trgovino v originalnem Manchester Cityu. Ko smo vse nakupili, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Pred trgovino se je pojavila legenda Arsenala, Manchester Cityja in Real Madrida Emmanuel Adebayor. Z njim sem se uspel fotografirati. Bil sem vesel kot še nikoli. Ko smo prišli domov, je bila ura 20.00, zato sem se pripravil za spanje in v postelji gledal še tekmo Chealsea vs Manchester United, dokler nisem zaspal. Rezultat tekme je bil 0:1.

3. DAN

Ko smo se zbudili, smo pohiteli na zajtrk, saj smo se zavedali, da je nastopil dan, na katerega smo vsi čakali, dan velike tekme Manchester City vs Arsenal. Ta dan je City igral na svojem domačem stadionu Etihad, Arsenal pa je v Manchester pripotoval iz Londona. Ta tekma je verjetno odločala o naslovu prvaka v 1. angleški ligi Premier league.

Po zajtrku smo odšli po nakupih in na kosilo. Nato smo se odpravili na tramvaj do postaje Etihad Campus. Na Etihadu smo bili dve uri in pol pred tekmo. Čez pol ure so se odprle poti na stadion. Ko smo sedli na svoje sedeže, je bilo neverjetno. Bili smo čisto blizu igrišču. Sedeli smo v 10. vrsti. Nekaj časa smo se fotografirali, nekaj časa pa poskušali dojeti, v kakšnem razkošju smo. Eno uro pred tekmo so se igralci začeli ogrevati za tekmo. Med ogrevanjem sta mi Haaland in Cherki pomahala. 20 minut pred tekmo mi je maskota Manchester Cityja po imenu Moonchester dal petko. Tega sem bil zelo vesel, saj sem pred dvema mesecema o tem lahko samo sanjal. 10 minut pred tekmo so igralci zapustili igrišče in nanj prišli s spremljevalci. To je pomenilo, da se bo tekma kmalu začela. City je v 16. minuti povedel preko igralca s številko 10, Rayana Cherkija. Naše veselje ni trajalo dolgo, saj je zaradi napake vratarja Manchester Cityja Gigija Donnarumme Arsenal v 18. minuti izenačil preko igralca s številko 29, Kaia Havertza. Tekma je bila ves čas zelo napeta. A ta gola seveda nista bila vse. V 65. minuti se je zatresla mreža Arsenala. Zadel je igralec s številko 9, Erling Haaland za 2:1. Arsenal je na koncu bil zelo nevaren, a niso uspeli zadeti. Tako je moj najljubši nogometni klub Manchester City osvojil pomembne tri točke, ki so pripomogle k možnem naslovu prvaka.

Po tekmi smo imeli pogostitev v restavraciji na drugem nogometnem stadionu Manchester Cityja, ki se imenuje Joie stadium. Imeli smo dvohodni meni. Glavna jed je bil dvojni burger, ki si si ga lahko napolnil po izbiri. Za sladico je bil jabolčni cheesecake, ki je bil odličen. Po obilnem obroku smo se odpravili v hotel. To je bil moj daleč najboljši dan doslej.

4. DAN

Vedno pride dan za slovo. Zbudili smo se ob sedmih in odšli na zajtrk. Kot vsak dan sem jedel vaflje s penicami in drobtinami. Po tem smo pripravili prtljago, saj smo do 12.00 morali zapustiti sobo. Hitro smo se odpravili na ogled mojega najljubšega nogometnega stadiona Etihad. Spet smo se odpravili s tramvajem. Izstopili smo na postaji Etihad Campus. Ker smo prišli prej, sem se lahko fotografiral z edino lovoriko, ki so jo nogometaši Manchester Cityja osvojili do 20. aprila v sezoni 2025/26, Carabao cup. Kdo ve, letos lahko osvojijo še dve lovoriki, Premier league in FA cup.

Nato je sledil ogled stadiona. Najbolj všeč mi je bila slačilnica Manchester Cityja, kjer sta visela dresa Rayana Cherkija in Erlinga Haalanda. Seveda dresi vseh drugih igralcev tudi, ampak ta dva sta mi najljubša. Po ogledu smo še enkrat odšli v Originalni Manchester City shop na stadionu in kupili še tretji dres. Prvega sem kupil na Old Traffordu, Premier league, domači dres Benjamina Šeška, drugega in tretjega pa sem si kupil na Etihadu. Drugi je UEFA Champions league gostujoči dres Rayana Cherkija, tretji pa je dres Manchester Cityja brez napisa na hrbtu. V trgovini sem kupil tudi spominke za svoje prijatelje in sošolce. Poslovili smo se od Etihada in odšli zadnjič na tramvaj. Peljal nas je na postajo Manchester Airport. Tam smo se vkrcali na letalo in odleteli nazaj v Ljubljano. Pristali smo v deževni Ljubljani, od koder smo se z avtom odpeljali domov.

Domov smo prišli pozno, zato sem se hitro odpravil spat, saj me je naslednji dan čakala šola!

 Žan Bajde, 5. a