Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Kidričevo
DANES
8°C
-0°C
JUTRI
3°C
-1°C
Oceni objavo

Šolski vrt v Cirkovcah

Šolski vrt na šoli v Cirkovcah

Na OŠ Cirkovce smo imeli vse do devetdesetih let velik šolski vrt. Na njem so otroci in učitelji pridelovali zelenjavo za šolske malice.

Ker so potrebe po večjih in različnih novih šolskih prostorih v skladu s tehnološkim razvojem naraščale, so šolo širili vedno bolj nazaj na šolsko dvorišče in igrišče. Naenkrat šolskega vrta ni bilo več in tudi potrebe po njem ne, saj so se uvedli strožji predpisi glede priprave hrane.

Po letu 2010 se je začelo spet poudarjati vrtičke in vse pomembnejša je postala doma pridelana zelenjava. Tudi njena cena na trgu je poskočila. Zato je vse več ljudi zopet začelo delati na svojih vrtovih, še več, nekateri so začeli saditi zelenjavo v lonce in jo postavili na balkone, terase in tudi ravne strehe v mestih. Nastali so tako imenovani urbani vrtički in vrtnarjenje je postalo moda in prava znanost. Tudi načini pridelovanja zelenjave na vrtu so se začeli spreminjati.

Na šoli že vrsto let učenci vrtnarijo v lončkih, saj to predpisuje učni načrt. Pred tremi leti pa se nam je porodilo, da bi bilo dobro, če bi tudi zunaj naredili gredice in bi primerjali, kako raste zelenjava v lončkih na okenskih policah in na vrtu. Otroci so delali z največjim veseljem in prvi rezultati so se hitro pokazali, a kaj, ko so imeli od naših posevkov največ koristi polži. Ker smo Unesco šola, smo se prijavili tudi v projekt Unesco vrtiček, ki smo ga že dve leti uspešno zaključili in ga bomo, upam, tudi letos.

Naslednje leto smo v okviru že omenjenega projekta želeli dodati nekaj več in vrt smo preselili na novo lokacijo. V okviru tehniškega dne smo sadili, sejali, porisali deske za ograjo, napravili napise in nastal je zametek našega vrta. Vključili smo se tudi v Šolski ekovrt. Njegovo delo vodi Inštitut za trajnostni razvoj. Mentorjem nudijo seminar v jesenskem in spomladanskem času. Povezali smo se tudi s klubom Gaia. Njihovi strokovnjaki so nam svetovali in izvedli delavnico z učenci, pomagajo pa nam tudi z izdelki Plantella. Tako so nam že podarili naravna gnojila v različnih oblikah, naravni insekticid, naravno mehansko zaščito pred polži in veliko revij Gaia. Deset kosov vrtnega orodja in veliko vedro naravnega gnojila nam je podarilo podjetje Danila Medveda iz Cirkovc. Jeseni smo za vrtom zasadili tudi sadna drevesa.

V tem šolskem letu pa smo šolski vrt že zapisali v Letni delovni načrt šole in delo vzeli še bolj zares, saj smo ustanovili vrtnarski krožek. Dodali smo dvignjeno gredo in vanjo nasadili jagode, ki nam jih je ob stečaju podarilo podjetje Revital, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Vključeni smo tudi v mednarodni projekt Šolski ekovrtovi projekta EAThink2015 »Misli globalno, jej lokalno«, ki nudi tudi izobraževanja po šolah in finančno pomoč za nakup najpotrebnejšega orodja ali materiala za delo. Tako smo 18. maja na naši šoli izvedli seminar za našo in še štiri gostiteljske šole. Pridružili so se nam iz Dornave, Črešnjevca, Pesnice in Lendave. Seminar je izvajala permakulturna učiteljica, gospa Jožica Fabjan. Po teoretičnem delu v učilnici smo si pogledali šolski vrt in naredili dvignjeno gredico okoli sadnega drevesa. Razmislili smo tudi o dejavnostih, ki bi nam omogočile pridobitev certifikata in bi postali pravi ekovrt. Potrebovali bi še prostor za shranjevanje orodja, kjer bi na streho namestili žlebove in bi lahko zbirali deževnico za zalivanje. Porodile so se nam še druge ideje, ki jih bomo postopoma uresničevali.

S tem ko otroci sami delajo na zemlji, imajo do narave, s tem pa tudi do zelenjave in hrane, spoštljivejši odnos, to pa je pomembno za njihova življenja in človeštvo nasploh. Premalo se zavedamo, da zemlji ne moremo samo jemati, ampak ji moramo tudi vračati in živeti z njo v ravnovesju. Samo če smo trajnostno naravnani, bodo lahko zdravo in srečno živeli tudi naši nasledniki, vsi pa si to želimo.


Marija Jurtela,
vodja šolskega vrta

Oglejte si tudi