Prvi dan naše dogodivščine je bil poln vznemirjenja že ko smo se veselo odpravili na avtobus. Komaj smo čakali, da prispemo! Upali smo na najboljše in tako je tudi bilo. Prihod na smučišče na Arehu je pospremilo iskreno veselje otrok ob pogledu na sneg, saj ga v naših krajih v tem času ni bilo. Pričeli smo z igro na snegu. Igrali smo se različne socialne igre in se kepali. Spoznali smo strmino, ki so jo otroci premagovali vse do zadnjega dne. Ko so učitelji smučanja predvideli, da so se otroci dovolj navadili na pancarje, so presedlali na smuči in pričeli z navajanjem nanje. Najprej na eno in nato na obe. Najprej po ravnini in nato po majhnem klancu. Vsak naš dan na smučišču je bil zelo aktiven in pester. Otroci so iz dneva v dan z veseljem odhajali na smučišče, kjer so srkali novo znanje in uživali na snegu. Izurjeni učitelji smučanja so vsak dan dodali v učenje nove elemente, s katerimi so omogočili otrokom prijazno in zanimivo učenje smučarskih veščin.

Vse naše poti na Areh in nazaj so bile izredno zabavne, večino časa smo prepevali. Usvojili smo veliko znanja in s seboj vsak dan prinesli in nato tudi odnesli veliko dobre volje. Zadnji dan so se prav vsi otroci peljali po traku navzgor, po klancu navzdol, vmes pa so še vijugali med ovirami, ki so predstavljale smučarsko progo. Z veseljem in ponosom so sprejeli medalje, ki so dokazovale njihovo znanje. Skupaj z novimi izkušnjami so jih odnesli domov. Imeli smo se zares lepo in želimo si, da bi se tudi vsi ostali imeli na smučeh vsaj pol tako dobro, kot smo se imeli mi.

Vzgojiteljica Janja Horvat