Sobota, ki smo jo načrtovali že marca, je le prišla. Družba, ki nam je narekovala velikost avtobusa vse do zadnjega tedna (59 sedežev), se je namestila na avtobus. Kljub slabi napovedi vremena ni manjkal nihče. Tokrat smo se še posebej razveselili številčnejše udeležbe starejših članov RK. Mladost so zastopali krvodajalci, tako je bila družba uravnotežena že na začetku poti. Na pot sta nas popeljala dva voznika, pred Celjem pa se nam je pridružila še vodička Alenka. Spomnili smo se je iz prejšnjih izletov po njenem nezmotljivem spominu imen potnikov in celo po sedežnem redu.

Potovanje smo prilagodili gneči na cesti, vremenu in planu. Bili smo zelo dobre volje, uživali smo v zajtrku na avtocesti, ob nakupovanju v Trbižu, malici pod Višarjami, prepevanju v cerkvi na Višarjah, po kosilu v gostišču UH, pri ogledu nordijskega centra v Planici in ves čas na avtobusu. Za pravi duh je poskrbela Dragičina frajtonarica. Dobra volja se je nadaljevala do prihoda domov. Dež, bolje rečeno neurje, ki je po naši deželici naredilo pravo razdejanje, nas ni zmotilo. Pogled na Triglav, Mangrt in ostale vršace nas je navdušil in nam pobožal dušo. Imeli smo srečo, da smo izbrali pravi trenutek obiska, kajti v gorah je divjala nevihta. Za obisk Višarij smo tako čakali v dolini, saj je bil na vrhu pravi ognjemet strel.

Vsako leto organiziramo izlet za krvodajalce, da se jim zahvalimo za njihovo človekoljubno delo. Vedno se imamo lepo, toda tokrat je bilo izjemno. Hvala Martinu, Marinki, sponzorjem Zvonku Babiču, Mariji Metličar in Stanku Krničarju ter potovalni agenciji Pozejdon.

Ko angeli potujejo, se še nebo smeji!