DVOBOJ IN VELIČASTEN SPUST

Želja po brezskrbnih dneh se je izplačala, ko so se začele težko pričakovane počitnice. Vedela sem, da bodo tudi te nekaj posebnega. Počitnice sem preživela ob morju, na izletih z družino in na letovanju v Pacugu. Prav posebno doživetje pa je bil obisk Legolanda, polnega pravih pustolovščin, ki vzamejo sapo.

Po koncu šole smo odšli na morje na Pag. Tam sem veliko plavala in se zabavala z družino. Mama mi je med vožnjo proti domu povedala, da gremo petnajstega avgusta v Legoland. Ker smo odšli z avtobusom, smo se morali vanj vkrcati že zelo zgodaj. Na avtobusu sem bila tako razburjena, da kljub utrujenosti nisem mogla zaspati. Vozilo smo se zelo dolgo, saj smo se nekajkrat tudi ustavili. Ko smo le prišli do tja, smo se vsi presenečeno ustavili in občudovali skulpture iz lego kock. V parku je bilo veliko zanimivih igral in vlakcev, na katerih smo tudi bili. Najbolj navdušena pa sem bila nad spustom po slapu. Ker sem družino dostikrat prepričevala v to, so le stežka privolili. Ko smo bili na vrsti, smo se usedli v čoln, ki nas je odpeljal po potki v jamo. V jami smo se obračali in naenkrat nas je zalila po hrbtih hladna voda, da smo vsi skočili od strahu. Potem nas je čoln vodil po tekočem traku navkreber hriba in ko ni nihče pričakoval, smo se spustili s takšno hitrostjo, da sem imela občutek, da bomo strmoglavili. Na koncu se je vse dobro končalo in z v velikim veseljem sem odšla iz parka. Moja druga dogodivščina se je začela, ko sem odšla na letovanje v Pacug, ki ga organizirata Talum in občina Kidričevo. Ob sebi sem imela veliko sošolk, s katerimi smo se zabavale, saj smo vsak večer plesale in igrale družabne igre. Kljub slabemu vremenu smo se kopale in izkoristile sončne žarke. V Pacugu vsako leto organizirajo tekmovanje za najbolj pospravljeno sobo. Letos smo moja skupina in fantje iz sosednje sobe v pospravljanju bili izenačeni. Vedele smo, da nas čaka boj. Fantje so skovali načrt in pritekli pred našo hišo in v Pacugu je nastal pravi kaos. Ta dan se nam je zdel razburljiv in nepričakovan.

Počitnice, polne doživetij, so se hitro končale. Ostali so spomini na nova prijateljstva in nepozabne vtise. Počitnice so mi pokazale, kako lepo je, ko čas nameniš družini in prijateljem. Sedaj pa je čas za nove šolske dogodivščine z željo, da čas do naslednjih počitnic prav tako hitro mine.

Zala Hosnar, 7. b

VOŽNJA S ČOLNOM

V sredini julija sem se z družino odpravila na morje. Pot je bila doga in malo dolgočasna. Zelo sem se veselila teh poletnih počitnic. Nekega dne, ko smo bili na morju, je sestričnin stric Zoran imel rojstni dan. Povabil nas je na praznovanje. V njegovem apartmaju smo se otroci igrali družabne igre, starši pa so zunaj proslavljali. Zoran ima svoj čoln in nas je povabil na vožnjo. Zadaj na čoln smo pripeli nekakšno blazino za dva, s čolnom smo začeli povzročati valove z vožnjo v krogih, zaradi katerih hitro padeš v vodo. Prvo vožnjo sem bila z mojim atijem. Bilo me je zelo strah. Vožnja je bila zelo hitra, zanimiva ter polna adrenalina. Tako zelo močno sem se držala, da sem dobila brazgotine na rokah in nogah. Na srečo nisva padla, kar bi bilo smešno. Drugo vožnjo pa sem doživela z Zoranovo vnukinjo Nežo, ki je nekaj let mlajša. Vožnja z njo je bila počasnejša, a na koncu sva nalašč skočili v vodo in odplavali do čolna. Vsi smo končali z vožnjami, a na koncu smo se otroci odločili, da se nas bo na tej blazini peljalo šest. To je bila slaba ideja, kajti ni minila minuta in že smo vsi padli v vodo. Najhuje pa je bilo, da je moja sestrična bila v oblečena v oblačila, saj ni pričakovala padca. Na koncu se je vse izkazalo za adrenalinsko izkušnjo, ki je ne bom nikoli pozabila. Nekje v sredini počitnic na morju je bilo grdo vreme in voda je bila zelo mrzla. Nekaj dni se sploh nisem kopala. Najhuje je bilo, da sem neko noč zelo slabo spala, ker me je vse srbelo. Naslednje jutro sem imela po nogah velike izpuščaje. Izgledalo je kot nekakšna alergija. Nismo vedeli, kaj bi to lahko bilo, zato smo se odpravili v mesto. V lekarni smo povedali, kaj se je zgodilo in izvedeli, da gre verjetno za alergijo na sonce. Dobila sem kremo in po tednu dni je postalo bolje. Po dveh tednih na morju smo odšli domov. Čez nekaj dni, odkar smo prišli domov, sem prespala pri treh sestričnah. Že dolgo se nismo videle, zato smo bile vesele druga druge. Vsak dan smo dolgo bedele in hitro vstajale, da smo gledale televizijo brez Lize, ki je v prvem razredu, in smo gledale, kar smo hotele. Same smo kuhale kosila. Seveda nas je prišla kdaj pogledat njihova babica, ki živi zraven njih. Mislim, da smo dobro kuhale in se še kaj novega naučile. Igrale smo družabne igre, odbojko, zvečer pa hodile na dolge sprehode ali na sladoled. Zelo sem uživala in sem bila seveda žalostna, ko sem odšla domov. Moje počitnice so bile pestre, zanimive, hitro so minile in so bile nepozabne. Veliko novega sem se naučila.

Seveda sem bila žalostna, ko je bil konec vsega tega in počitnic, a verjamem, da bom še veliko takšnih dogodkov doživela s prijatelji v šoli.

Iva Kovačič, 7. b