Letos smo animatorji v Cirkovcah že šesto leto pripravili in izvedli oratorij z naslovom »ENO JE POTREBNO«, s to razliko, da je naše druženje potekalo kar pet dni, od 2. do 7. julija. Udeležilo se ga je 94 otrok, vodilo in animiralo pa nas je 29 animatorjev. Skozi celoten oratorij smo spoznavali Friderika Barago, pomembnega Slovenca, ki je kot misijonar v 19. stol. svoj pečat pustil med Indijanci Severne Amerike.

Vsako jutro smo se animatorji zbrali v župnišču ob sedmih zjutraj in si pripravili stvari za prihajajoč dan. Nekaj otrok se nam je kaj hitro pridružilo, saj so jih zjutraj pred službo nekateri starši pripeljali v varstvo, ostali pa so prišli ob devetih, ko smo tudi uradno začeli z oratorijem. Po uvodnih besedah voditeljice oratorija Lize Klajnšek smo skupaj zapeli letošnjo oratorijsko himno z naslovom Eno je potrebno in dvignili zastavo. Zatem smo se skupaj odpravili v cerkev, kjer nas je pozdravil gospod župnik in naredil kratek uvod v temo posameznega dne. Sledila je zgodba dneva, ki smo si jo ogledali kot risanko, posneto po dogodkih iz Friderikovega življenja. Nato smo se razdelili v skupine za kateheze, pri katerih smo se pogovarjali o Frideriku, njegovem življenju in delu. Po malici so bile različne delavnice, za katere so se lahko otroci sami odločili. Po prostem času je sledila velika igra. Otroke smo razdelili v skupine, ki so ena proti drugi tekmovale v igri activity. V tej igri so morali obrazložiti, narisati ali s pantomimo prikazati besede, ki so bile napisane na listkih. Po končani veliki igri, petju in bansih je bila malica, nato pa spust zastave in odhod domov.

Tudi drugi dan našega oratorija smo začeli podobno kot prvega. Po katehezah so bile delavnice, nato kosilo in po njem velika igra. Otroci so v tej igri po postajah zbirali indijanske šotore, narejene iz kartona, in jih ob koncu velike igre prilepili na plakate ter oblikovali svojo indijansko vas. Na koncu je zmagala tista skupina, ki si je sama oblikovala največjo indijansko vas. Sledila je malica in nato spust zastave. Takrat so otroci odšli domov, animatorji pa so vsak dan, kot se spodobi, še vse pospravili in imeli refleksijo – pregledali so dan, dobre stvari ovrednotili, slabe pa skušali popraviti.

V sredo se je naš dan začel z dežjem, a se je k sreči do dviga zastave razjasnilo. To je zelo pripomoglo k naši izvedbi oratorija, saj je na vrsto prišla težko pričakovana velika igra – »vodna igra«. V enakih skupinah so se odpravili po postajah, kjer so jih čakali najrazličnejši izzivi. Na vsaki postaji so dobili določeno število balonov, ki so jih nato uporabili v vodnem boju z animatorji. Ena najljubših postaj je bila blatna jama, kjer so se morali otroci plaziti po blatu. Ko so zaključili s postajami, smo jim animatorji razdelili določeno število vodnih balonov, ostale pa smo obdržali zase, saj smo se v vodnem boju pomerili s številčno premočnimi otroci. Z velikimi nasmeški in mokrimi oblačili smo za konec vsi skupaj zapeli himno in spustili zastavo.

Naš četrtek je potekal nekoliko drugače, saj smo se opravili na izlet v Slovenske Konjice. Razdelili smo se v dve skupini in si ogledali Mini zoo land in tovarno Baumüller. V živalskem vrtu smo lahko opazovali kenguruje, krokodile, alpake in še veliko drugih živali in zanimivosti. Zatem smo se peš odpravili v tovarno in si pobližje ogledali proizvodnjo. Tam so nas razvajali s pijačo in dobrim sladoledom. Takšne priložnosti nimaš vsak dan, zato smo bili nad tem zelo navdušeni in vodstvu podjetja iskreno hvaležni.

Ko smo se vrnili v Cirkovce, nismo odšli domov, ampak na večerjo, zatem pa se pripravili, da bomo prespali kar na oratoriju v župnišču. Še pred tem pa smo si za lahko noč ogledali risanko, ki pa ni veliko pripomogla k spanju.

Naš zadnji dan je potekal v veliki meri kot priprava na zaključno sveto mašo. Ob štirih so se nam pridružili starši, po sveti maši smo jih skromno pogostili ter se skupaj ob prijetnem klepetu še nekaj časa družili, ob razmišljanju o načrtih za naslednje leto.
Hvala vsem, ki ste nam s svojimi darovi in pozornostmi pomagali lepo preživeti letošnji oratorij.

Liza Klajnšek, Andraž Potočnik, Katja Kolednik