V mesecu oktobru praznujemo tudi v šolskih knjižnicah. Šolske knjižnice, tako osnovnošolske kot srednješolske, so po številu najštevilčnejše. V današnjem času, ko je poplava elektronskih medijev, branje pri otrocih upada, zato je še kako pomembno, da znamo učence motivirati za branje, jim privzgojiti trajne navade do branja, učenja in uporabe knjižnic ter jih informacijsko opismeniti.

Učenci 8. a  in 9. a so starše ter dedke in babice povprašali, kako so nekoč izgledale knjižnice in knjige. Dobili so naslednje odgovore:

• V knjigah so bili včasih listi rumeni, prav tako pa je bilo na razpolago manj knjig kot danes.
• Knjižnice so bile prostor, kamor si prišel, ko si potreboval mir.
• Mariborska knjižnica – enota Pobrežje je bila odprta različno. Knjige si si iskal sam. Ni bilo računalniške izposoje, za izposojo so se uporabljali kartončki. Izkaznica je bila kartonasta, na roko pisana. Glede števila izposojenih izvodov ni bilo omejitve. Knjige so bile razporejene po starostnih stopnjah. Od posameznika je bilo odvisno, koliko je bral (razen obveznega domačega branja). Bralna značka ni bila obvezna.
• Podobno je bilo kot danes, le da so knjige iskali s pomočjo papirnatih kataložnih listkov.
• Računalnikov in drugih elektronskih naprav ni bilo. Knjižnice so bile manjše od današnjih.
• Potekalo je ročno iskanje knjig, ki so bile zložene po priimkih pisateljev.
• Knjige so kupovali v trgovinah, trafikah, papirnicah … Knjige so si tudi izmenjevali. Popularni so bili doktor romani.
• V šoli je bilo veliko partizanskih knjig. Večino so brali knjige znanih slovenskih avtorjev.
• Knjižne police so bile iz starih lesenih desk, knjige pa debele, le redko tanke.
• Knjižnice so bile majhne, skromne. Imeli so rumene izkaznice in v vsaki knjigi je bil rumeni kartonček.
• V knjižnicah so morali biti tiho. Niso imeli izkaznic, ampak kartončke, na katere so zapisali, do kdaj so lahko imeli izposojeno knjigo. Knjige niso bile tako kvalitetno narejene kot danes, saj so se hitreje uničile, če nisi pazil na njih.
• Knjižnica je bila v zdajšnjih prostorih zgodovinske učilnice in majhna. Glavna knjižničarka je bila ga. Zlatka Podvornik.
• Šolska knjižnica ni imela svojega prostora. Knjige so bile v zaklenjenih omarah v razredu, ki je bil največji. Vsaka knjiga je imela karton s podatki o knjigi. Izposoja je potekala enkrat tedensko.

                                                                                                                                     Mentorica: Jasna Medved