»Sem Miran Cafuta, ljubiteljski slikar. Zadnjih 15 let živim in ustvarjam na Ptujski Gori. Pred tem sem skoraj 40 let živel med mojimi ‚šumarjiʼ in še vedno sem član DPD Svoboda Kidričevo. Vedno se rad udeležim likovne kolonije, ki jo ob občinskem prazniku organizira likovna sekcija DPD Svoboda. Rad sem slikal že v osnovni šoli. Resneje pa sem začel slikati pred petindvajsetimi leti. Moj mentor je bil Branko Gajšt. Najraje slikam z oljem na platno. Rad slikam krajine, zadnje čase pa se posvečam abstrakciji. Imel sem kar nekaj samostojnih, še več pa skupinskih razstav. Rad se pohvalim, da je bilo že kar nekaj mojih slik razstavljenih v Miheličevi galeriji na Ptuju. Prejel sem številna priznanja, zahvale in nagrade. Rade volje sem podaril že več slik v dobrodelne namene. To sem jaz, ljubiteljski slikar in stari ‚šumarʼ.«

Tako je zapisal Miran v pismu, ki ga je v letu 2019 namenil društvu DPD Svoboda Kidričevo ob uvrstitvi njegove slike na regijski izbor v Ormožu. Likovno delo je nastalo v likovni sekciji Kulturnega društva Majšperk, kjer je prav tako bil član. Branko Gajšt je med drugim povedal, da Miran ni bil samo prijatelj, temveč je znal tudi spretno mešati »barve« v svojih loncih, saj so vsi občudovali in zelo radi okušali jedi, ki jih je pripravljal.

Žal se Miran zaradi bolezni ni udeležil naše kolonije leta 2019. Pogrešali smo ga. Radi smo bili v njegovi družbi. V našem pogovoru so se nam utrnile prenekatere njegove iskrive misli in nam narisale nasmeh na obraz. Ena za drugo so se sestavljale v zgodbo. Zgodbo o poletnih dneh, zabavi ob bazenu, prijateljih, gramozni jami – polni nepozabnih dogodivščin, dimniku kot simbolu tovarne, o spoštovanju vrednega ostanka naše zgodovine, o poti v šolo in nazaj, o klepetu kar tja v tri dni. 

Z željo in povabilom, da se nam pridruži v letu 2020 na naši koloniji, smo ga obiskali na domu. Obujali smo trenutke, ki smo se jih veselili in ki so nam zapolnili življenje. Žal je ostala samo želja, ob njej pa spomini na njegovo močno voljo, ki jo je s čopičem zapisal na platno in ki jo še danes nosimo v sebi. To je zgodba, ki jo moramo deliti. Zgodba, ki govori o trenutkih in ljudeh, ki jih imamo radi. O dosežkih in trudu, ki smo jih vložili vanje. O okolju, ki nas je oblikovalo. O ovirah, ki smo jih premagali in o izkušnjah, ki smo jih nabrali. O spominih, ki so naše življenje.

S spoštljivimi mislimi smo se poslovili od moža, očeta, dedija, sina, brata, prijatelja, predvsem pa od našega Mirana – likovnika. Kljub času življenja, ki ni bilo vedno lahko, je s svojo marljivostjo in ustvarjalnostjo pustil velik pečat. Na vsaki koloniji smo z radovednostjo pričakovali Miranov izdelek, ki nas je vedno znova navdušil.

Bil je čas veselja, sreče, bolečine in žalosti. Zdaj pa je čas hvaležnih spominov. Hvala ti, Miran.

Majda Vodušek Klemenčič,

DPD Svoboda Kidričevo