Nekega dne sem se zamislila in razmišljala sem o šoli, kakršna bi po moje morala biti šola. Imela sem kar nekaj zanimivih idej in predstavljala sem si sebe, kako sem preživela ta šolski dan.

Vstala sem ob enajstih. Sonce je bilo že visoko na nebu in ptički so peli prelepe pesmi. Odšla sem k omari in poiskala oblačila. Oblekla sem se in se počasi odpravila na zajtrk. Za zajtrk sem pojedla kosmiče in odšla nazaj v posteljo. Usedla sem se nanjo in pritisnila na gumb ob steni. Takrat je postelja dobila volan in kolesa ter sem se odpeljala v šolo. Pred šolo je čakalo že veliko postelj. Zaklenila sem svojo posteljo in rdeča potka ob šoli se je spremenila v tekoči trak, ki je mene in torbo, ki je bila prazna, odpeljal v šolsko avlo. Tam sem se sezula, copat pa nisem obula, saj jih tudi ni bilo potrebno; tako pravi 10. pravilo naše šole. Stekla sem do učilnice, kar tudi ni bilo prepovedano, in v učilnici so se fantje igrali njihovo najljubšo igro –pretepanje, kar tudi ni bilo prepovedano. Punce pa so v kotu pri ogledalu delale selfije in se ličile in tako sem naredila tudi jaz. Ko je prišla gospa učiteljica, nam je prinesla bonbone in vsi smo sedli na svoja mesta. Pet minut pouka smo brali Harryja Potterja, preostali čas pa smo delali, kar smo hoteli. Potem smo šli na malico. Za malico je bila pica. Njami, in bili so zelo veliki kosi. Za malico smo imeli 1 uro časa, za tem pa smo imeli 15 minut športa, kjer smo delali kolesa in stoje pa mostove in druge gimnastične elemente. Sledila je 10-minutna glasbena umetnost, kjer smo peli ameriške oz. angleške hite. Napočil je čas za 5 ur mojega najljubšega predmeta – likovne vzgoje. Hvala bogu je bila matematika strogo prepovedana. Napočil je čas, da gremo domov. Stekla sem iz šole in se s posteljo odpeljala domov.

Ta dogodek, ki sem si ga izmislila, mi je bil zelo všeč in upam, da se bo to res zgodilo, pa četudi čez 10 let. Upam, da bom še kdaj razmišljala o tako razburljivih stvareh.

Nika Maroh, 6. a