V mesto prišel je en falot,

ki rad je pil češnjev kompot.

Je risal grafite,

oponašal bandite,

v trgovini popljuval je hlače,

v ZOO Ljubljana spustil je kače.

Vsi so besneli, vsi so ga lovili,

upamo, da ga bomo ulovili.

V tiskarni že tiskajo plakate,

za svoje stvari skrbi meščane.

V Ljubljani zavladal je preplah,

želeli so ga ujeti na en mah.

Končno so ga ulovili,

odpeljali so ga na sodišče.

Kaj pa mislite? Tam izgovore išče.

Ne morem verjeti! Svoja dobra dela našteva!

Babici je izrezljal palico,

trgovki skuhal kavico,

počistil je omarico,

kuharju skuhal je omakico.

In več in več in več stvari našteva,

sodnik pa od zadovoljstva prekipeva!

Ukaže, da ga izpustijo,

vaščani pa se umirijo.

Rekel je, da tega ne bo več počel,

saj dvakrat ne bo takšne sreče imel.

Doroteja Korpič, 4. a