Želim si živeti v prečudovitem in čarobnem svetu. Moje sanje so, da bi prepotovala ves svet in si ogledala vse njegove lepote. Moj čarobni kraj ima gore, ki so iz sladkorne pene, drevesa iz raznih bonbonov in reke iz čokoladnega mleka. V svojo deželico bi povabila svoje prijatelje, družino in sorodnike. Hiše bi bile zgrajene iz piškotov.

Moja deželica je res sladka. V njej se najdejo tudi številne živali. V tem svetu čas ne obstaja. Ljudje se tam nikoli ne postarajo in nikoli ne zbolijo. Vsi so veseli in srečni, otroci ne rabijo hoditi v šolo, starši pa ne v službo. V tem svetu ni sovraštva in vojn in tudi ne lačnih in ubogih. 

Ali veste, kaj se je zgodilo prejšnji teden?

No, zgodilo se je to, da sem se s kolesom odpravila na izlet in nekako prišla do vesolja. Za sedmimi planeti našega osončja sem zagledala lepo, ampak čudno bitje. To bitje je bilo zelo prijazno in pametno. Imelo je štiri oči, štiri roke in tri noge. Njegovo telo je bilo v obliki hruške, imelo pa je največja usta, kadar koli sem jih videla. Bil je čisto sam, ni imel prijateljev in ne družine, zato sem ga povabila v svojo deželo, kjer je spoznal veliko ljudi. Bil je zelo srečen, ker je spoznal moje prijatelje.

Živeti v tej deželi bi bilo res lepo, če bi obstajala. Ampak to so samo sanje.

Laura Predikaka, 6. a