Bil je lep sončen jesenski dan, 26. 10. 2017. Učenci OŠ Cirkovce smo odšli v šolo ob 12.30, ker smo imeli krompirjev dan. Imenoval se je Ne soli mi pameti, imam krompir.

Od 12.30 do 13.00 smo imeli malico. Jedli smo juho in jabolko. Jedla sem samo juho, ker sem jedla že doma. Bila je zelo, zelo okusna.

Po malici smo odšli na delavnice. Bila sem v delavnici, kjer smo izdelovali jesenske obraze. Narisali smo jih narisali s črnim, rdečim, modrim ali zelenim flomastrom. Nato smo jih pobarvali z voščenkami. Namesto, da bi lase narisali, smo jih nalepili z lepilom. Lasje so bili iz listja. Bilo mi je zelo, zelo všeč, ker je bilo zanimivo.

Ko smo narisali obraze, smo jih obesili v šolsko avlo. Postavili smo se v kolono in učiteljica nas je razvrstila tako, da smo bili kot jesenska drevesa. Potem smo jih pritrdili na steklo. Morala sem zelo dolgo čakati, ker sem bila med zadnjimi.

Ko smo končali, smo se lahko odšli ven igrat. Najprej sem lovila jaz. Vsi smo se zabavali, a nam je hitro postalo vroče, zato smo se nehali loviti.

Kmalu so začeli peči krompir. Zavili so ga v aluminijasto folijo in ga vrgli na ogenj. Valil se je siv, gost dim. Poskusila sem krompir, ko je bil pečen. Bil je zelo okusen, zato sem odšla še po enega. Ker je bil vroč, sem ga rahlo pomočila v hladno vodo. Nato sem ga odvila iz folije in ga pojedla.

Ko smo pojedli ves krompir, smo si odšli ogledat predstavo Mali princ. Tudi starši so prišli, vsem se je zdelo zelo lepo. Po končani predstavi smo odšli peš domov. Predstava mi je bila zelo všeč. Tudi staršem je bila.

Dan mi je bil zelo všeč, ker je bil krompir zelo okusen.

Maja Žolgar Fridauer, 5. A

Mentorica: Polona Lešnik

KROMPIRJEV DAN

  V četrtek, 26.10. 2017, smo učenci OŠ Cirkovce imeli krompirjev dan.

  Ko sem prišel v šolo, sem najprej šel na malico. Ko sem pojedel, sem šel ven, kjer smo si z Oskarjem, Galom in Tijanom podajali žogo. Ob 12:30 se je začela delavnica bučemobili, ki se je odvijala v 4. b razredu. Naša mentorica je bila učiteljica Milada Skuber. Izdelovali smo buče. Potrebovali smo osem trakov, širokih štiri centimetre, ki smo jih s spenjačem spenjali skupaj. Z Anžetom sva izdelovala isto bučo. Prva je bila res slaba, a potem nama je šlo. Izdelala sva jih pet. Ko smo končali, smo odšli na svež zrak.

Večino smo igrali nogomet. Z Lovrom in Tilom smo tudi nabijali žogo. Nato je nekaj prijetno zadišalo. Iz izkušenj sem vedel, da je zadišalo po krompirju, pečenem v žerjavici, ki je ostala od izgorelih drv. Hitro sem šel do kupa, kjer se je pekel krompir in ga z užitkom pojedel. Bil je res dober.

Vsi starši, otroci in učitelji smo šli v telovadnico, kjer je bila predstava Mali princ. Bila je res odlična, saj so tri osebe doživeto odigrale svoje vloge. Naučil sem se, da je več vredno, da imaš dobrega prijatelja kot pa veliko denarja. Ko se je predstava končala, smo odšli domov.

 Pečen krompir, predstava in gibanje na svežem zraku s prijatelji so mi bili res zelo všeč, to bi ponovil še enkrat.

Jakob Pernat,

5.r, OŠ CIRKOVCE