KRALJ MATJAŽ PRI MENI DOMA  

Danes bo prav poseben dan,

saj pred mojimi vrati stoji kralj.

To je nenavaden kralj,

kralj Matjaž!

Odprem vrata in se mu priklonim,

saj je kralj!

Pozdravil me je z mečem v roki

In z vojsko ob sebi.

Le kaj jedo v srednjem veku?

Vprašam ga, če ima rad kokice.

Le čudno me je pogledal,

šel v hladilnik, si kar sam zbral je.

Komaj sem čakal,

da me bo povabil v deželo,

njegovo deželo,

saj je tam vse prijetno  

in mamljivo.

Domen Ferenčič, 6. a

Kralj Matjaž je pri meni doma,      

saj se zabavati res ne zna.                                                                                                        

Ko mu pokažem osnovne stvari,

si učenje olike močno zaželi.

Ko greva skozi to,                                                                                                  

je na vrsti njegovo zlato.                                                                                      

Pokaže mi, kako ga naredi                                                                                

in se mi prikupno nasmeji.

Ko sva končala,                                                                                                        

sva se z igračami igrala.                                                                                                        

Zatem me je učil mečevanja                                                                                

in kako zabosti slabega mesarja.

Ob koncu dneva reče:                                                                                                          

»Bilo je lepo,                                                                                                              

ampak sedaj je čas,                                                                                                            

da si izrečeva slovo.«

Mia Topolovec, 6. a

Ko sem spal, sem slišal trkanje na vrata.

Šel sem pogledat skozi okno, kdo je. Videl sem vojake in sem se jih zelo ustrašil ter si mislil: «Zakaj neki me vojaki napadajo, kaj sem komu naredil?«

In prišel je ta trenutek, ko sem odprl vrata. Nihče me ni napadel. Vprašal sem jih, kaj se dogaja. Odgovorili so mi: »Izgubili smo se in zelo smo izčrpani od hoje.«  Zato sem jih povabil noter. In takrat, ko so prihajali, sem videl kralja Matjaža. Ko so vsi prišli noter in ko so zagledali televizijo, kuhinjo ter postelje, so bili začudeni, kako je vse moderno. Dotikali so se vseh stvari in se jim čudili, ker jim je bilo zelo všeč. Kralj Matjaž me je vprašal: «Kaj pa bomo danes jedli?« Odgovoril sem mu, da špagete. »Kaj pa so špageti?« me je vprašal kralj Matjaž. Rekel sem mu, da so to testenine in polivka.  Ampak še zmeraj ni vedel, kaj je to. Nekateri so hoteli jesti žgance. Ko so poskusili špagete, so pa bili vsi navdušeni. Takrat ko so se najedli, sem jim povedal, kam morajo iti in tako se je končala ta avantura.

In nikoli je ne bom pozabil.

Vasja Bašelj, 6. a

Kralj Matjaž,  

je domovino branil,

ampak nekega dne se je odločil.  

Da gre na pot, je obelodanil.

Odšel je v Gerečjo vas,

kjer je dosti klobas.

Potrkal je na vrata in rekel:

»Nekaj sem vam spekel.«

Odprl se vrata in rekel:

»Jaz sem vam tudi nekaj spekel.«

Jaz sem mu dal klobase,

on pa meni pas in njegovo »prase«.

Poskusil sem si nadeti pas,  

on je pojedel par klobas.

Za njim sem videl vojake,

ki so me spominjali na stare vodnjake.

Kralj Matjaž je vstopil.

Rad je imel moje mize,

kjer so bile risbe.

Rekel je: »Moram iti domov,

ker moj pes laja: hov, hov.«

Še poslovil se ni

in že ga ni bilo več.

Rekel sem: »Ja, to je naš kralj.

Moram priznati,

da je poštenjak

in tudi lisjak.«

Aleks Mrčinko, 6. a

Nekega dne me je zbudil zvonec. Pohitel sem do vrat, zunaj pa je stal možakar z veliko brado, zraven pa je bila njegova konjenica.

Začudeno sem gledal, ko mi je možakar rekel: »Sem kralj Matjaž, zbudil me je tvoj klic na pomoč. Borila se bova proti koroni.« Mislil sem, da sanjam.

Ko sem se zavedel, sem že jahal ob kralju Matjažu, oblečen v siv oklep in čelado. Imel sem tudi ščit in meč. Meč se je bleščal in bil je veličasten. Ni mi bilo jasno, kaj se je dogaja.  

Kralj Matjaž mi je pojasnil: »V sanjah si prišel do mene in me prosil naj preženem korono, da boste lahko spet normalno živeli.« Potem je še pojasnil načrt za pregon virusa. »Prignal sem samoroga, ki bo poletel v nebo. Vodil ga boš ti. Tvoja naloga je, da s pištolo ustreliš proti Zemlji. V pištoli je barvilo, ki bo uničilo kovid. Jaz bi to opravil, ampak se bojim, da bi se moja brata zapletla v samorogova krila. Verjamem, da boš zmogel, če pa zgrešiš, bo zmagala korona in nikoli več ne boste normalno živeli.«

Samoroga sem zajahal in ponesel me je v nebo. Pot je trajala kratek čas, saj sva bila zelo hitra. Ozrl sem se in videl celotno Zemljo. Vedel sem, da sem dovolj daleč, da lahko opravim nalogo. Ustrelil sem proti Zemlji in ta se je ovila v modro barvo. Čakanje se mi je zdelo cela večnost.  

Odjahala sva nazaj, prišla na Zemljo, kralja Matjaža in njegove konjenice več ni bilo.  

Odhitel sem domov, mami sem povedal, kaj se je zgodilo, vendar mi je odgovorila: «Luka, vse si le sanjal.«  V sobi sem našel lok, zato sem vedel, da to niso bile sanje. Pri poročilih istega dne sem slišal, da je virus izpuhtel, da se je zgodil čudež. Božič bo normalen in vrnili se bomo v šolo.    

Kralj Matjaž je postal moj največji junak, zdaj pa spet spi tam pod goro Peco in čaka, če ga bomo spet potrebovali.  

Luka Serdinšek, 6. a