Valentin Vodnik je Slovencem zapisal, da nas išče sreča in da smo rojeni pod srečno zvezdo. Ni pa vse odvisno od sreče, ampak tudi od nas. Vsakogar išče sreča, ampak nas ne more najti, če ji pri tem nič ne pomagamo. Menim, da je sreča na strani vsakogar, ki se zato, da bi bil srečen, vsaj malo potrudi. Lahko da imamo včasih nesrečo, ampak to pomeni, da je bila takrat sreča pri nekom, ki jo je bolj potreboval.

Odvisno je tudi od sočloveka, saj če si z nekom poročen, je lahko tisti razlog za našo srečo in tudi nesrečo. Menim, da ima vsak pravico, da je srečen, in te pravice mu ne bi smel vzeti noben. Včasih so ljudem jemali to pravico in še danes ponekod delajo to krivico. Ljudje so mi vedno govorili, naj se učim, da bom lahko hodila po poti sreče. Mislim, da nikoli ne vemo vnaprej, kaj nas čaka v prihodnosti. Da je naša življenjska pot srečna, je odvisno tudi od naših odločitev. Mislim, da ima življenjska pot od vsakogar vzpone in padce, za katere nismo krivi sami.

V življenju te po mojem mnenju iščeta sreča in nesreča. Spomnimo se mladih ljudi, ki so umrli v prometnih nesrečah ali na kateri koli drug način. Ali je njih res iskala nesreča? Na to vprašanje mi težko odgovorimo.

Lahko te sreča zapusti, ker nisi zadovoljen s tem, kar imaš. Če nam sreča ponudi življenjsko priložnost za lepo življenje in jo zavrnemo, nas lahko sreča zapusti. Menim, da sreča zapusti tiste, ki se je ne zavedajo, in tiste, ki so komu naredili kaj hudega. Včasih iščemo srečo in se sploh ne zavedamo, da jo imamo. Tudi pri izbiri partnerja se lahko močno opečemo, ne vidimo pa ljudi, s katerimi bi bili srečni. Poznam pregovor: «Nekega dne morda spoznaš, da si izgubil diamant, ko si iskal kamenje.« Tako lahko povzamemo, da sami lahko odženemo srečo in ji pomagamo, da nas najde.

Lea Lobenwein, 8. b