Od 22. 5. do 24. 5. 2018 se je 22 radovednih nadobudnežev v spremstvu treh vzgojiteljic odpravilo na EKO TABOR. Odšli smo na Ruško kočo.

Avtobus nas je po vijugasti cesti pripeljal do koče, kjer smo se najprej namestili po sobah, se malo oddahnili, odšli na kosilo in se nato odpravili na prvi daljši sprehod do bližnjega hotela Zarja, kjer nas je pričakal osvežilni sladoled. Po krajšem odmoru in igri v bližini hotela smo se odpravili nazaj. Kar utrujeni od hoje po »strminah in vzpetinah« Pohorja smo se odpravili na večerjo, nato pa je sledilo praznovanje rojstnega dne in seveda pižama party. Utrujeni, izčrpani in zaspani smo kar popadali po posteljah in sladko zaspali, saj so nas ponoči čuvale gozdne vile.

Naslednje jutro smo komaj zlezli iz toplih postelj, saj nas je po zajtrku čakal nov podvig – osvojiti Žigartov vrh. Pot nas je vodila po gozdu malo navzgor in malo navzdol, malo levo in malo desno in že smo bili na vrhu, kjer smo doživeli pravi planinski krst. Ker pa smo bili že kar krepko utrujeni, smo si privoščili kosilo v naravi. Bilo je slastno. Pot nazaj do koče je bila hitro opravljena in komaj smo čakali, da smo se lahko po sobah udobno namestili in se odpočili, saj smo kasneje odšli v bližnji gozd – Škratovo deželo, kjer smo škratom naredili najlepše hišice. Po večerji nas je obiskal lovec in nam povedal skoraj vse o tukajšnjih prostoživečih živalih. Ko pa se je stemnilo, smo se radovedni odpravili nazaj do Škratove dežele, saj nas je zanimalo, ali so škratom naše hišice všeč. Škratov sicer nismo našli, smo pa našli njihove stopinje in darilca, ki so nas pričakala pri hišicah.

Naslednji dan smo se še malo razgledali po okolici koče, odšli do bližnjega jezera, kjer živi Jezernik, se podali na ogled bližnje cerkvice in si ob zvonjenju tudi nekaj zaželeli. Imeli smo še čas za igro.

Okrog tretje ure popoldan smo se utrujeni, vendar polni doživetij, vrnili v domač kraj, kjer so nas že nestrpno pričakali starši.

Kaj pa je najbolj ostalo otrokom v spominu?

- Tajda: »Fajn mi je bilo, ko smo gradili škratove hišice.«

- Elina: »Imeli smo nočni pohod z lučkami.«

- Filip: »Meni je bilo všeč, ko smo imeli pižama party.«

- Tai: »Meni je bilo najbolj všeč, ko smo v gozdu opazovali stopinje različnih živali.«

- Lara: »Ko smo šli na pohod, kjer je bilo zanimivo.«

- Ota: »V temi smo iskali z lučkami škratove stopinje.«

- Teja: »Meni je bilo najbolj všeč praznovanje Kajinega rojstnega dne.«

Vzgojiteljica Vesna Simonič