NAROBE SVET

Če bi svet narobe deloval,

bi led postal jed.

Pamet bi vrgel v žamet,

Smrt bi se pisala Prt.

Črv bi bil dolg kot vrv.

Ko bi se začel prehlad,

bi prišla pomlad.

Velika kot svet

bi bila sosedova klet.

Na koncu bi moč

vrgel skozi obroč.

Tako se svet konča

enako kot pesmica.

Marko Pišek, 7. a

 DRUGAČEN KRAJ

Nekoč je obstajal poseben kraj,

a to še zdaleč ni bil raj.

Vse mesto je bilo temačno,

nebo bilo je vedno mračno.

Vsi ljudje tam bili so sivi,

žalostni, jezni in nič kaj zanimivi.

V mesto je nekoč prišel dečko,

ki mu ime bilo je Srečko.

Ob besedi prt

so vsi pomislili na smrt.

A Srečkov svet je bil drugačen,

čisto malo popačen.

Zanj je bila vrv

le velik trden črv.

Vsaka kost

se mu je zdela kot majhen most.

Ko so učenci imeli prehlad,

je vedel, da prihaja pomlad.

Mislil je, da ima obroč moč,

ki se vrti v noč.

Govorili so mu,

da je njegova pamet kot žamet.

A on imel je vsaj svoj svet,

oni so bili le kot prazna klet.

Neja Vogrinc, 7. a

POMLAD

Pride pomlad,

konča se prehlad,

vsaka jed

ni več hladna kot led.

Iz zemlje prileze črv,

ki ozek je kot vrv.

Po hrano ne gremo več v klet,

ponjo gremo ven v svet.

Nazaj dobimo moč,

ko skočimo skozi obroč.

Iz glave skoči žamet,

tega nadomesti pamet,

saj s poukom smo začeli,

sadove počitka poželi.

Še daleč je smrt,

pes mirno grize svojo kost,

z mize dali smo prt,

saj prazniki so se končali.

Čist je sosednji most,

sneg smo stran zmetali.

Miha Vaupotič, 7. a

 

PREMEŠAN SVET

Tam daleč stran

je na samotnem otoku

bil prekrasen kraj.

Nekateri so dejali,

da je raj.

Besed tam bilo je veliko,

a ljudi poslušale niso,

tudi za nobeno piko.

Tam nihče nikdar ni rekel prt,

ker potem je padel v bridko smrt.

Če pa za psa

tam si si zaželel kost,

se pred teboj zgradil je most.

Če si rekel,

da imaš prehlad,

se je na planetu začela pomlad.

Če si si zaželel navaden obroč,

si takoj dobil pravo moč.

In če si rekel jed,

se je pred tabo pojavil nov svet.

A ne pozabite:

ene besede tam nikoli ne omenite!

Če tam kdaj rečeš vrv,

ti na glavo pade velik črv.

Neja Majcenovič, 7. a