OPPN za EUP ST25, CI53 in DE10-del (Gramoznica Pleterje - zahodni del)
Odprto
Predstavitev
Na podlagi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je 1. januarja 1995 nastala Občina Kidričevo, z zakonom je bilo tudi določeno, da je sedež občine v Kidričevem, sprejel ga ja Državni zbor Republike Slovenije. Občina je leta 1995 nastala iz tedanjih treh krajevnih skupnosti, Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc na Dravskem polju.
Občino Kidričevo sestavlja 18 krajev: Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Njiverce, Apače, Strnišče, Lovrenc na Dravskem polju, Pleterje, Župečja vas, Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Zgornje Jablane, Spodnje Jablane, Pongrce, Šikole, Stražgonjca, Spodnji Gaj pri Pragerskem in Starošince.
Občinski svet je leta 1996 sprejel Odlok o grbu in zastavi Občine Kidričevo. Čez dve leti, 25. junija 1998, je bila predstavitev teh dveh simbolov, na ta dan občina praznuje svoj praznik in ga obeležuje s slavnostno sejo ter podeljuje priznanja. To so: listina »častni občan« in plaketa Občine Kidričevo, ki ju podeljuje občinski svet, ter grb Občine Kidričevo, ki ga podeli župan.
Lega Občine Kidričevo
Občina Kidričevo leži na jugu Dravskega polja. V naravnogeografskem smislu leži na dveh pokrajinsko ekoloških enotah. Večina občine, natančneje njen osrednji in severni del, leži na prometnem osrednjem delu Dravskega polja. Jugozahodno od črte, ki povezuje naselja Stražgonjca, Mihovce in Lovrenc na Dravskem polju, je nekdaj mokrotna, danes pa meliorirana pokrajina, ki jo tradicionalno imenujemo »čreti«. Z regionalne ceste Ptuj – Ljubljana je odcep proti Lovrencu na Dravskem polju, ki nas pripelje do centra naselja. Kraj ima tudi železniško postajo ob progi Ptuj - Pragersko, ki je oddaljena okoli 300 m od središča. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 99. mesto.
Zgodovina
Kidričevo sodi med mlajše kraje, je urbano, sodobno naselje, ki ni brez duše. Nastalo je kot novozgrajeno industrijsko naselje, ki je raslo s stanovanjskimi bloki med borovimi gozdovi sredi Dravskega polja, nedaleč stran od tovarne glinice in aluminija, ter prevzelo vodilno vlogo v širšem prostoru in se razvilo v samostojno krajevno in občinsko središče. Kraj je bil leta 1953 poimenovan po revolucionarju in gospodarstveniku Borisu Kidriču (1912-1953). Pri Kidričevem gre za poseben fenomen novodobnega kraja, ki je umeščen v zgodovinsko bogato kulturno krajino starih župnijskih središč Svetega Lovrenca, Svete Kungote, Cirkovc in občinskega središča Slovenja vas.
Krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1965, zajemala pa je vasi: Apače, Njiverce, Kungota pri Ptuju in Strnišče.
V sedanji občini Kidričevo so bili v preteklosti kraji malo raziskani. Najdbe in novejša izkopavanja potrjujejo kontinuirano poseljenost tudi v arheoloških obdobjih. Veliko je na svojih počitniških popotovanjih videl Franz Ferk, ki je najdbe zapisal, pri odkrivanju arheološke dediščine pa mu je pomagal tudi Martin Vnuk:
- naselbine iz prazgodovinskih obdobij, dve prazgodovinski gomili (turška griča) in kamnita sekira, najdena v Stražgonjci,
- mnogo mrtvaških kosti, sabelj in sulic v Župečji vasi,
- žare s sežganimi kostmi v Lovrencu na Dravskem polju.
GRB OBČINE KIDRIČEVO
Upodobljen je na ščitu poznogotskega sloga sunitske oblike. Na črto v srebrno in zeleno razcepljenega ščita so vsajeni trije kostanjevi listi, spredaj dva in zadaj eden, predstavljeni pa so izmenično v obeh barvah grba. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot okras grba.