Izbrati idealen kraj za letovanje ni enostavno niti če organiziramo dopust za družino, kaj šele za veliko skupino upokojencev, kjer ima vsak drugačne želje, potrebe in pričakovanja, prenekateri tudi gibalne ali zdravstvene probleme. Idealno je, da je vse na dosegu roke – bližina morja, prijazna dostopna plaža z ležalniki in senco, udobne sobe, dobra hrana in pijača, zanimiv animacijski program, primerne sprehajalne poti, mirno okolje brez hrupa ponoči... in ne nazadnje da je vse to finančno dostopno. Zadovoljiti vsaj večino teh želja res ni preprosto! Mislim, da ima Sonja zagotovo skrito čarovniško palico, ker ji je v vseh šestnjajstih letih vedno uspelo izbrati destinacijo, ki je zadovoljila veliko večino tistih, ki smo se odločili za ponujeno. Zraven tega smo vedno imeli srečo z vremenom in vrnili smo se srečno domov brez večjih zapletov z zdravjem. No – ali sedaj verjamete, da brez čarovnije in odlične agencije Relax, to ne bi bilo mogoče!

Seveda vsi kraji, kjer smo dopustovali, niso nudili čisto vsega naštetega, pa smo se kljub temu vedno vračali domov zadovoljni. Smo se pač prilagodili situaciji in pobrali najboljše od ponujenega.

Lansko leto pa smo naleteli na kraj, ki nam je bil od sedaj najbolj pisan na kožo. To so bile Vodice, v prelepi Dalmaciji blizu Šibenika, kjer so nam v hotelu Punta v vili Arausa omogočili skoraj idealno bivanje. Zato smo letos ponovno letovali tam in počutili smo se tako, kot bi se vrnili domov. Letos se nas je zbrala sicer malo manjša skupina kot lani, imam pa občutek, da smo bili zato toliko bolj povezani med seboj. Ker smo kraj in okolico že lani spoznali, smo letos izbirali še neraziskane kotičke slikovitega mesta predvsem v zgodnjih jutranjih urah ali zvečer, saj je prihajajoče poletje iz dneva v dan bolj intenzivno kazalo svojo moč. Sicer pa je mesto utripalo kot bi bili na višku poletne sezone. Polne ulice sprehajalcev, veliko gostov v lokalih, pisane stojnice so vabile kupce, vse skupaj pa je bilo ovito v prijetne melodije Jadrana. Kristalno čisto morje nas je vabilo v osvežujoče naročje, vetrič pa je odpihnil najhujšo vročino, tako da je bilo poležavanje v senci na plaži prav prijetno.

Sobota in z njo čas našega odhoda, se je prehitro prikradla. V avtobus smo naložili našo prtljago, sebe in polno malho fotografij, ki nam bodo pomagale ohranit spomin na doživetja iz letošnjega dopusta. Klaudi Kofol pa je kot veleva tradicija, ovekovečil trenutek ko smo se poslovili od gostoljubnega mesta v katerega upamo, da se bomo nekoč z veseljem spet vrnili.