Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
1°C
JUTRI
17°C
7°C
Oceni objavo

Srečanje Evropske federacije karnevalskih mest Slovenije v Kanalu

Gostitelj četrtega delovnega sestanka je bilo Etnološko društvo Liški pustjé
Predsednik ED Liški pustjé Branko Žnidarčič je gostom predstavil društvo, ki se lahko pohvali s tem, da ohranja izjemno kulturno tradicijo pustnih mask z različnih območij naše občine. Častni član društva Pavel Medvešček, ki je Žnidarčiču tudi posredoval skice izvirnih pustnih mask, pa je orisal zgodovino tradicionalnega pustovanja na območju kanalske občine in obenem opozoril, da je društvo Liški pustjé še vedno brez ustreznih prostorov, kjer bi maske lahko izdelovali in hranili. Vsa skrb za edinstveno etnološko dediščino pustov, ki že nekaj časa domujejo v Kanalu in so nastajali v davnini, v vaseh pod Kanalskim Kolovratom, je tako prepuščena družini Žnidarčič, ki je za maske uredila lastne kletne prostore, je poudaril Medvešček: „Ker pa je zanimanje za to zbirko iz leta v leto večje, družina opravlja še neke vrste muzejsko dejavnost, ki pa v takšnih pogojih ne more biti v ponos kraju, ki si želi večjega turističnega obiska in promocije starodavnega trga.“


Predsednik Evropske federacije karnevalskih mest (FECC) Slovenija in član predsedstva FECC Branko Brumen je povedal, da je Slovenija že 20 let članica največje svetovne karnevalske zveze, ki združuje več kot 500 članov iz 52 evropskih in drugih držav. Vanjo je včlanjenih tudi vseh 12 večjih slovenskih pustnih organizacij. Brumen je povedal, da je že 25 let vodja kurentovanja in poudaril, da „število tradicionalnih avtohtonih pustnih likov Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh, zato mora biti ohranjanje in negovanje izjemne pustne tradicije ena od osrednjih nalog našega kulturnega prostora“.


Podpredsednik FECC Slovenije Peter Radoja je dodal, da so „pustne maske, podkrepljene z zgodovinsko etnografsko dediščino, vsekakor največja vrednost, ki jo je potrebno ohranjati in se obenem upirati zaskrbljujočim težnjam zadnjih dveh let, da bi tradicionalne puste posodobili in jih vpeli v plehko, izpraznjeno pustovanje, kjer imajo glavno besedo le lepa dekleta“.


Sicer pa slovenski karnevali postajajo pomemben del slovenske turistične ponudbe, je v letnem poročilu izpostavil predsednik Brumen. Po neuradnih podatkih so lansko leto na več kot 200 prireditvah javnega pomena pritegnili več kot 200.000 obiskovalcev, in več kot 20.000 udeležencev iz 15 držav. Samo v povorki na kurentovanju v Ptuju, ki so jo vodili Liški pustjé, je bilo več kot 1400 udeležencev in 17 skupin slovenskih tradicionalnih pustov. Predstavniki slovenskih karnevalov pa so sodelovali na več kot desetih karnevalih v drugih državah Evrope.


Tudi letos se priprave na pustovanje 2012 začenjajo na Martinov dan, 11. novembra, med velikimi prireditvami pa 11. februarja 2012 zagotovo veliki etno festival, ko se bodo na Ptuju, kot partnerju Evropske prestolnice kulture, prvič predstavili tradicionalni pusti in maske z vseh petih celin.


Predstavniki FECC so delovno srečanje po razpravi zaključili z naslednjimi sklepi: FECC pozove župane in občinske svete, da pustnim društvom zagotovijo ustrezne prostore za izdelavo in hrambo tradicionalnih pustnih mask; nadaljevali bodo z dobro prakso izmenjave obiskov na domačih in tujih karnevalih, vzpostavili bodo spletno stran FECC Slovenija in zagotovili aktivno udeležbo na medcelinskem srečanju pustnih mask na Ptuju. Prav tako so bili soglasni, da temelj slovenskih karnevalov ostaja etno dediščina. Predsednik Liških pustov Žnidarčič, je dodal, da bodo v letu 2012 poskusili organizirali začetek pusta v vaseh ob Idriji in obuditi tradicijo karnevala, prav tako pa bi po njegovem morali karneval vsako leto organizirati v Kanalu, čeprav za to v bližnji prihodnosti ne vidi prav velikih možnosti.


Udeležencem sestanka so dobrodošlico izrekli kanalski župan Andrej Maffi ter predstavnika krajevnih skupnosti Kanal, Boris Čufer, in Lig, Franc Urbančič.

Delovnega sestanka Evropske federacije karnevalskih mest Slovenija so se udeležili predstavniki pustnih društev iz Ptuja, Cerknice, Šoštanja, Mozirja, Slovenskih Konjic, ustanovitelja FECC Slovenija Mirko in Erika Napast iz Slovenske Bistrice, pustna kraljica Apolonija I. ter člani ED Liški pustjé iz Kanala.

 

Prispevek Pavla Medveščka o zgodovini in pomenu tradicionalnih pustnih mask z območja Kanalskega Kolovrata, pa si lahko preberete v priponki.

Oglejte si tudi